Suche
Mein Konto
Söderjeva združitev držav: Te zvezne države bi morale oditi!
Razprava o združitvi zveznih dežel: Markus Söder poziva k reorganizaciji, Bremen med deželami, za katere velja, da so nepogrešljive.
Söderjeva združitev držav: Te zvezne države bi morale oditi!
Razprava o preureditvi zveznih držav dobiva zagon. Bavarski premier Markus Söder (CSU) je nedavno predstavil svojo vizijo združitve zveznih dežel. Med naraščajočimi stroški in zahtevami po večji učinkovitosti zdaj divja razprava o tem, katere države bi lahko zaostajale.
Raziskava inštituta INSA je pokazala, da 38 % vprašanih podpira združitev zveznih dežel, 42 % jih je proti, 20 % pa je neopredeljenih. Med tistimi, ki zagovarjajo združitev, jih 68 % meni, da je Posarje nepogrešljivo. Med kandidati sta zelo priljubljena tudi Bremen (60 %) in Saška-Anhalt (57 %). Kot so sporočili iz Merkurja, so na seznamu še druge države, med drugim Hamburg (56 %) in Berlin (50 %).
Skrivni načrti in odpor
Sam Söder pravi, da so manjše zvezne dežele pogosto komaj uspešne in so zato odvisne od finančne podpore večjih dežel. Predvsem Bavarska, ki je lani v državni sistem finančne izravnave vplačala okoli 9,8 milijarde evrov, poziva k reformi tega sistema, ki je po njenem mnenju zastarel. Söder je v preteklosti kot kandidata za združitev omenjal Bremen in Posarje, ni pa predstavil konkretnih modelov, ki bi omogočali praktično izvedbo.
Odpor proti Söderjevim predlogom ni dolg. Premier dežele Schleswig-Holstein Daniel Günther (CDU) je predlog vodje CSU nedvoumno zavrnil. »To samo stane in ni učinkovito,« pravi Günther. Tudi predsednica vlade Posarja Anke Rehlinger (SPD) se na Söderjeve zahteve odziva s posmehom in se sklicuje na zgodovinsko vlogo Posarja. Jasno je torej, da Söderjevi načrti ne bodo ostali brez odpora, tako kot večina političnih pobud pa tudi ta potrebuje soglasje državljanov na referendumu.
Pravni okvir in izzivi
Pravni okvir za preureditev zveznih držav je vzpostavljen, vendar bo ta proces verjetno vse prej kot enostaven. Za spremembo zvezne strukture sta potrebna zvezna zakonodaja in soglasje državljanov. Tudi primeri iz preteklosti kažejo, da tovrstni projekti niso bili vedno uspešni. Poskus združitve Berlina in Brandenburga leta 1996 ni uspel.
Strokovnjaki še opozarjajo, da bi lahko tovrstne združitve povzročile višje kratkoročne stroške, dolgoročni prihranki pa bi lahko bili omejeni. Opazen pa je pritisk po reformi zveznih struktur, ki bi lahko kmalu vodil v nov poskus razprave o reorganizaciji zveznih držav. Videti pa bo treba, ali je blaginja državljanov res prednostna naloga ali pa gre zgolj za finančne vidike. Pogled nazaj bi lahko pokazal, da bi lahko številne zvezne države dobro poslovale s takšno reformo – toda ali so res vsi pripravljeni prevzeti tveganja, povezana z njo?
Razprava ostaja razburljiva in naslednjih nekaj mesecev bi lahko osvetlilo, kakšna bi lahko bila reforma v resnici in ali so državljani pripravljeni uporabiti svoj vpliv. Ogledalo poroča, da obstaja velik odpor in zdi se, da so mnenja med prebivalstvom deljena.
Opazovalci bodo zdaj pozorni na to, kako se bodo v prihodnjih tednih razvijala politična razmerja moči in ali bo dialog o prihodnosti zveznih držav končno stekel. Videti bo treba, ali imajo Söder in njegovi kolegi dober smisel za zglajevanje stvari in iskanje rešitve, ki je sprejemljiva za vse strani.