Suche
Mein Konto
Tožba proti zaprtju vrzeli A1: Je pretvorba v Eiflu ogrožena?
Razprava o kontroverznem zaprtju vrzeli A1 v Eifelu: tožba BUND, sodna obravnava v Leipzigu, odločitev 18. novembra.
Tožba proti zaprtju vrzeli A1: Je pretvorba v Eiflu ogrožena?
V Eifelu vre: V sredo, 5. novembra 2025, bo na Zveznem upravnem sodišču v Leipzigu potekala odločilna obravnava o kontroverznem zaprtju vrzeli na avtocesti A1. Od 9. ure dopoldne želijo sodniki odločati o tožbi, ki jo je vložilo regionalno združenje Zvezne zveze za okolje in varstvo narave (BUND) Porenje-Pfalško. To je nasprotovalo odločbi o odobritvi načrtovanja državnega urada za mobilnost (LBM), ki je bila izdana leta 2023. Prizadeti odsek leži med križiščema Kelberg in Adenau, to je najjužnejšim od treh načrtovanih odsekov A1, ki povezujejo severno Nemčijo s Posarjem.
BUND je projekt resno obtožil. Po mnenju okoljevarstvenikov načrti kršijo varstvo vrst, osuševalni načrti so napačni in varstvo podnebja ni dovolj upoštevano. Odločitev sodišča bo predvidoma znana 18. novembra. Kot je poudaril zvezni minister za promet Patrick Schnieder (CDU), je čas zapolnitve vrzeli odvisen od številnih spremenljivk, kar pomeni, da prihodnji razvoj ostaja negotov. V Porenju-Pfalškem je vse več opozoril o tveganjih, ki bi jih projekt lahko povzročil.
Varstvo okolja proti infrastrukturnim projektom
Tožba BUND-a, ki je bila na sodišče vložena 16. novembra, bi lahko v primeru uspeha pomenila konec načrtovanega avtocestnega projekta. Tožbo ne podpira samo BUND, ampak tudi druga združenja, kot je Združenje za ohranjanje narave (Nabu), in zaskrbljeni zasebniki. Te skupine trdijo, da je treba gradbenemu zakonu preprečiti, da bi zapolnil vrzel, ki se šteje za nezakonito. Državna predsednica BUND-a Sabine Jacoub je načrtovano avtocesto opisala kot zastarelo glede na trenutno podnebno in biotsko krizo.
Avtocesta A1, ki poteka od obale Baltskega morja v Schleswig-Holsteinu do Saarbrückna, ima trenutno prekinitev: na severu se konča pri Blankenheimu (NRW) in na jugu pri Kelbergu. Zapolnitev približno 25 kilometrov dolge vrzeli je bila dolga leta predmet vročih razprav. Odločitev o odobritvi načrtovanja za odsek med Adenauom in Kelbergom je bila poleti ocenjena kot pomemben mejnik za projekt, medtem ko je bila državna ministrica za promet Daniela Schmitt (FDP) optimistična glede prihodnosti.
Zvezni načrt prometne infrastrukture 2030: okvir za infrastrukturo
Vendar zapolnitve vrzeli A1 ni mogoče obravnavati ločeno. Je del Zveznega načrta prometne infrastrukture (BVWP) 2030, ki deluje kot osrednji instrument za načrtovanje zvezne prometne infrastrukture. Ta načrt, ki traja deset do petnajst let, vključuje tako projekte širitve in nove gradnje kot tudi obstoječa omrežja in ima skupni obseg okoli 269,6 milijarde evrov. Za vzdrževanje obstoječih omrežij je namenjenih okoli 141,6 milijarde evrov, za nove projekte pa okoli 98,3 milijarde evrov. Projekti vključujejo tudi ukrepe, ki so razdeljeni v kategorije nujnosti za odpravo ozkih grl v pomembnih prometnih vozliščih.
Cilj BVWP 2030 je zmanjšati zastoje na zveznih avtocestah in izboljšati zmogljivost v potniškem in tovornem prometu. Razvoj infrastrukture je nujen za izpolnjevanje nenehno spreminjajočih se prometnih potreb. Videli bomo, ali bo A1 zdaj kmalu dokončan ali pa bo projekt propadel zaradi odpora okoljevarstvenih združenj. Prihajajoča odločitev Zveznega upravnega sodišča se zato nestrpno pričakuje.