Rostock v nemiru: Protest proti kontroverznim izjavam kanclerja Merza!

Rostock v nemiru: Protest proti kontroverznim izjavam kanclerja Merza!

27. oktobra 2023 se je okoli 600 ljudi zbralo v Rostocku na trgu Neuer Markt na čustveni demonstraciji pod geslom »Mi smo mestna pokrajina – mi smo hčere«. Protest je bil neposreden odgovor na kontroverzne izjave kanclerja Friedricha Merza (CDU) o migracijski politiki. Merz je v intervjuju pojasnil, da obstaja "težava v mestni pokrajini" in spodbudil hčerki, da sta vprašali, kaj je mislil s tem. Te izjave so bile deležne ostrih kritik in so bile razumljene kot posploševanje in prisvajanja, zaradi česar so številni udeleženci shoda glasno izražali ogorčenje. Svet za migrante iz Rostocka je demonstracije organiziral v sodelovanju z zavezništvom za svobodo nacistov iz Rostocka, da bi opozoril na izzive in strahove migrantov in nenemških državljanov. Severni kurir poroča, da je predsednica Sveta za migrante Maria Lichtermann izrazila razočaranje nad Merzovimi izjavami. Pozvala je k strukturnim spremembam, kot sta boljši dostop do izobraževanja in cenovno dostopna stanovanja.

Na predstavitvi je bila tudi Flora Mennicken, predsednica deželnega sveta žensk Mecklenburg-Predpomorjanska, ki je razvrstitev med »prave« in »napačne« Nemce opisala kot »čisti strup« za družbeno interakcijo. Kritika kanclerke je v številnih nemških mestih dobila razsežnosti, kar je pokazala vrsta drugih protestov. SRF je poročalo, da je okoli 2.000 ljudi prišlo na ulice v Hamburgu v deževnem vremenu in držalo transparente, kot je "Merz ven iz našega mesta!" opozoril na problem.

Družbeni odzivi in ​​izzivi

Udeleženci demonstracij niso izražali le svojih čustev, ampak tudi upravičeno zaskrbljenost nad Merzovimi izjavami. Chris Günther, namestnik okrožnega predsednika CDU iz Rostocka, je opozoril, da je večina migrantov dobro integriranih. Kljub temu je pomembno, da probleme odkrito imenujemo. Imam-Jonas Dogesh, naturalizirani socialni delavec, je opozoril na izzive, s katerimi se srečujejo begunci. Dolge čakalne dobe za delovna dovoljenja in integracijske tečaje so resnične ovire. Merzove izjave je kritiziral kot neupravičene in se zaradi tega počutil potisnjenega v kot. Severni kurir

Kontekst teh polemik je nenehna razprava o migracijski politiki v Nemčiji, kar se odraža tudi v različnih raziskavah. Po raziskavi političnega barometra ZDF na primer 63 odstotkov vprašanih meni, da je Merzova izjava o težavah v mestni krajini upravičena. Na splošno pa obstajajo tudi precejšnji pomisleki, da se migranti dojemajo kot problem in ne kot del rešitve, kot je opozoril predstavnik sirsko-nemškega kulturnega združenja. Ljudi, ki jih dojemamo kot drugačne ali tuje, Merzove izjave po besedah ​​mnogih govorcev prizadenejo na poseben način. SRF

Integracija kot stalna naloga

Ključna tema aktualne razprave je integracija beguncev, ki po besedah ​​profesorice Petre Bendel ostaja stalna naloga. ZDF poudarja, da je financiranje integracijskih ukrepov s strani občin pogosto neustrezno in da so številne storitve, kot so svetovanje in jezikovni tečaji, organizirane prostovoljno. To je opredeljeno kot osrednji problem enakih možnosti v priseljenski družbi.

Hkrati je Nemčija leta 2022 dosegla rekordne ravni integracije trga dela, saj je bilo zaposlenih 70 odstotkov priseljencev. Hkrati pa obstajajo velike razlike: medtem ko nekatere občine veljajo za preobremenjene, druge izražajo željo po omejitvi priseljevanja, da bi izboljšali integracijo. To velja za pravno problematično in bi lahko vplivalo na mednarodne pogodbe. Navsezadnje ostaja vprašanje: Kako najti ravnotežje med odprto družbo in potrebo po resni obravnavi integracije?