Poplave na Baltskem morju: alarm v Mecklenburg-Predpomorjanskem!

Poplave na Baltskem morju: alarm v Mecklenburg-Predpomorjanskem!

Danes, 15. julija 2025, je Baltsko morje ponovno v središču pozornosti. Veljajo opozorila pred nevihtnimi valovi, saj močni vzhodni vetrovi povzročajo dvig gladine vode. Trenutne napovedi kažejo, da bi vodostaj v Mecklenburg-Predpomorjanskem v bližini zaliva Lübeck lahko dosegli kot močan nevihtni val, medtem ko so v Schleswig-Holsteinu napovedane vrednosti več kot 2,00 metra nad srednjo poplavo. O tem poroča v zvezda.

Zlasti fjord Flensburg se omenja kot vroča točka, kjer se gladina vode lahko dvigne tudi do 2,00 metra nad povprečno visoko vodo. Minister za okolje Tobias Goldschmidt iz Schleswig-Holsteina obalne prebivalce poziva k previdnosti in jih obvešča o uvedenih opozorilnih ukrepih. Nemška meteorološka služba za prihodnjo noč napoveduje orkanske sunke do 110 km/h.

Trenutni vodostaji in zgodovinske vrednosti

Merilne postaje v Mecklenburg-Predpomorjanskem, vključno z Wismarjem, Warnemündejem, Althagenom, Barthom, Stralsundom, Sassnitzom in Greifswaldom, ne prikazujejo le trenutne gladine vode, temveč zagotavljajo tudi informacije o zgodovinskem kontekstu. Najvišja gladina v Warnemündeju je bila 770 cm izmerjena 13. novembra 1872, medtem ko je bila najnižja doslej zabeležena gladina 332 cm 18. oktobra 1967. Časopis Baltskega morja Povprečna visoka voda (MHW) za Warnemünde je 617 cm.

Nekateri razredi nevihtnih valov so bili določeni za boljšo klasifikacijo intenzivnosti takih dogodkov: nevihtni val se začne pri 1,00 metrih nad srednjo gladino vode, medtem ko zelo močni nevihtni val dosežejo več kot 2,00 metra. Med zadnjim hudim neurjem oktobra je bila zabeležena škoda v višini 56 milijonov evrov, zlasti v mestu Sassnitz, ki je poročalo o finančnih potrebah v višini približno 42 milijonov evrov za obnovo infrastrukture. Poleg tega je bil dodeljen znesek v višini 6 milijonov evrov za nadomestilo izgub peska na plažah in sipinah.

Ukrepi za preprečevanje nevarnosti

Zaradi bližajočega se neurja potekajo številni preventivni in obveščevalni ukrepi. Prebivalci so obveščeni preko opozorilnih kanalov, kot so radio, televizija, sirene in digitalni panoji. Na Danskem je policija ukrepala in prebivalce in dopustnike opozarja, naj do petka zjutraj zapustijo obalno območje. Posebej so prizadete južne obale Lollanda, Falsterja in Funena ter fjordi Haderslev, Aabenraa in Flensburg. Tukaj bi se gladina vode lahko dvignila do 2,4 metra nad normalno.

Obseg opozoril pred nevihto in priprav na morebitne poplave ni mogoče preceniti. Trajektne povezave med Rostockom in Gedserjem so prav tako prekinjene zaradi opozoril o nevihtnih valovih, kar močno vpliva na mobilnost v regiji. Dogajanje na obalah Baltskega morja bodo še naprej pozorno spremljali, saj bi lahko poplava trajala do 40 ur – dlje kot podobni dogodki v zadnjih letih.

Trenutni vodostaji in napovedi kažejo, da je pravočasno obveščanje in priprava obalnih prebivalcev ključnega pomena. Ostaja upati, da se bo regija umirila in se bo mogoče izogniti večji škodi.