Spor zaradi Leninovega spomenika: Schwerin pred odločitvijo!

Spor zaradi Leninovega spomenika: Schwerin pred odločitvijo!

Leninov kip v Schwerinu že leta dviguje prah in vedno sproži burne razprave. Okoli tega spomenika, ki so ga leta 1985 postavili ob 825. obletnici mesta, so se zdaj oblikovala združenja žrtev, ki so se ostro uprla morebitni spomeniški zaščiti. kako NDR poročali, 19 zavzetih državljanov, med njimi zgodovinarji in pisatelji, v odprtem pismu državnemu parlamentu in mestni upravi zahteva, da se kip zavrne kot simbol zatiranja in da se namesto njega postavi drug spomenik - Arno Esch, žrtev stalinizma.

Lenin, rojen kot Vladimir Iljič Uljanov v Simbirsku leta 1870, je bil vodilna sila oktobrske revolucije in ključni arhitekt sovjetske vlade enotnosti. Wikipedia ga opisuje kot enega najbolj impresivnih, a kontroverznih voditeljev v zgodovini, čigar zapuščina sega od ustvarjanja totalitarne države do ustvarjanja socialističnih dosežkov.

Polemika o spomeniškem varstvu

Državni urad za kulturo in varstvo spomenikov je kip uvrstil med spomenike zaradi njegovega pomena v urbanistični, umetnostni in politični zgodovini. A predstavnik države za soočanje z diktaturo SED Burkhard Bley s tem ne pomaha kar tako, ampak spomenik vidi kot priložnost za delo s preteklostjo. "Kip bi lahko postavili v kontekst," je rekel Bley. Kritiki pa trdijo, da je odstranitev nujna za upoštevanje zgodovine.

Odprto pismo zgodovinarjev, vključno z Ilko-Sascho Kowalczuk in Gritom Poppejem, močno obravnava bremena, povezana s spomenikom. Zahtevajo, da spomenika država ne počasti. Namesto kontroverznega Lenina bi bil zaželen še en spomenik Arnu Eschu, ki so ga leta 1951 v Moskvi usmrtili zaradi domnevnega vohunjenja.

Kip kontroverzne zgodovine

Kip ne spominja le na Leninov zemljiški odlok iz leta 1917, ki je sprožil razlastitve, ampak tudi na njegovo vlogo kot ustanovitelja Čeke, sovjetske tajne policije, ki je od leta 1917 do 1922 usmrtila na tisoče ljudi. Njegovo nekontroverzno vladanje pripisujejo vzpostavitvi enopartijske države, ki jo kritiki vidijo kot diktaturo. Spomeniško varstvo pa ohranjanje kipa vidi kot priložnost za soočenje s preteklostjo.

Kako se bo na koncu odločil mestni svet, bomo še videli. Kip so v zadnjih letih večkrat polili z barvo, kar kaže na to, da je tema med prebivalstvom še vedno pereča. Razprave o statusu spomenika še zdaleč ni konec.

Prihodnost bo morala pokazati, ali ima mesto dovolj poguma za kritično preizpraševanje pogledov na preteklost ali pa bo ukrepalo za zaščito zgodovinskih spomenikov. Razprava je le še en primer nenehnih konfliktov glede kulturne identitete in razumevanja zgodovine v Nemčiji.