Vodikova strategija v krizi: Barke poziva k hitremu ukrepanju!

Vodikova strategija v krizi: Barke poziva k hitremu ukrepanju!

Zadnje srečanje konference ministrov za energetiko je potekalo 8. decembra 2025 v Stralsundu, kjer so zvezne dežele ponovno izmenjale poglede na ključne izzive. Intenzivno so se pogovarjali o temah zanesljivosti oskrbe, širitve omrežja, cene električne energije in vodikove strategije. Med prisotnimi je bil minister za gospodarstvo Posarja Jürgen Barke, ki je v svojem govoru podal jasne zahteve: pozval je k hitrejšemu širjenju proizvodnje vodika in znižanju cen električne energije za najmanj pet centov na kilovatno uro. Posarjska jeklarska industrija je močno odvisna od vodika, kar poudarja nujnost njenih skrbi. Ministrska konferenca se sestane dvakrat letno, da predstavi enoten glas zvezni vladi. WNDN poroča, da...

A izzivov ne gre podcenjevati. Zvezni revizijski urad je v kritičnem posebnem poročilu o Nacionalni strategiji za vodik izpostavil tri ključne slabosti. To vključuje nerealno potrebo po vodiku, ki naj bi bila veliko večja, kot jo je mogoče proizvesti v Nemčiji, da bi dosegli podnebne cilje do leta 2030. Potreben uvoz bi lahko zamajal strategijo. Precejšnjo oviro predstavljajo tudi visoki stroški zelenega vodika v primerjavi z zemeljskim plinom. In ne nazadnje, postavitev vodikovega omrežja bi lahko stala do 24 milijard evrov, ne da bi bila dejanska potreba jasna. Po podatkih Zveznega urada za revizijo ...

Vodikova strategija in njene ovire

Vodikova strategija igra ključno vlogo pri nemški energetski tranziciji, saj želi Nemčija postati podnebno nevtralna do leta 2045. Vodik naj bi nadomestil fosilna goriva, predvsem na območjih, kjer neposredna uporaba obnovljive električne energije ni mogoča. Vendar pa postaja jasno, da je treba povečanje ponudbe, povpraševanja in infrastrukture natančno uskladiti – brez pretirane obremenitve zveznega proračuna. Do leta 2030 naj bi bili na voljo dve tretjini osrednjega vodikovega omrežja, a realno gledano so cilji več kot ambiciozni.

Načrtovane industrijske uporabe zamujajo, zasebne naložbe v vodikovo gospodarstvo pa zaostajajo za pričakovanji. Stalno državno financiranje bi lahko ogrozilo tudi stabilnost zveznih financ. Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in energijo priznava potrebo po ukrepanju, vendar predlagane ukrepe ocenjuje kot neustrezne.

Politična nasprotja in prihodnji obeti

Druga točka, ki jo je Barke obravnaval v svojem govoru, je zahteva po odobritvi vseh vodikovih barv. Čeprav želi spodbujati širitev vodikovega gospodarstva, ostaja zunaj spornega vprašanja jedrske energije, ki je pomembna za jeklarsko industrijo. Direktiva EU RED III tudi zahteva, da mora biti do leta 2030 vsaj 42 % uporabljenega vodika zelenega.

Barkejeva želja po znižanju cen elektrike je še posebej zanimiva, saj je SPD v preteklosti že zapiral jedrske elektrarne, kar je povzročilo višje cene. Zvezna vlada poziva k premisleku, zlasti v zvezi z načrtovanimi subvencijami v višini več kot 30 milijard evrov za boj proti visokim cenam električne energije leta 2026. V političnem okolju, ki je močno naklonjeno širitvi obnovljivih virov energije, bi lahko Barkovo stališče v nasprotju s temeljnimi cilji njegove stranke.

Prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo zvezni vladi uspelo razviti izvedljivo strategijo za uporabo vodika in hkrati postaviti temelje za trajnostno energetsko gospodarstvo. Izzivi so veliki in brez jasnega načrta bi lahko sanje o podnebni nevtralnosti do leta 2045 postale oddaljene sanje. Še vedno je treba videti, ali se bo vodikovo gospodarstvo lahko uspešno povečalo.