Vročinski val 2025: Francija spet doživlja smrtonosne temperature!

Vročinski val 2025: Francija spet doživlja smrtonosne temperature!

Vročinski val v Franciji, ki se je začel 19. junija 2025 in končal 4. julija, ni prinesel le temperatur nad normalno, ampak je s seboj prinesel tudi različne zdravstvene izzive. Ta vročinski val je trajal 16 dni, kar je enako dolgo kot zloglasni poletni vročinski val leta 2003, ki je bil povezan s 15.000 prezgodnjimi smrtmi. Trenutne temperature v državi so bile 5. julija preliminarnih 23°C, kar že daje vpogled v vročinski stres poletja. [Franceinfo](https://www.franceinfo.fr/environnement/evenements-meteorologiques-extremes/vagues-de-chaleur-can icules/la-vague-de-chaleur-officiellement-terminee-vendredi-a-ete-aussi-longue-que-celle-de-2003_7360311.html) poroča, da je bil ta vročinski val 50. od leta 1947, 33 od njih pa se jih je zgodilo v 21. stoletju.

Poleg tega je bil junij 2025 zabeležen kot drugi najtoplejši od leta 1900, kar je povzročilo znatno povečanje toplotnega stresa. Pogostost tovrstnih ekstremnih vremenskih pojavov je neposredna posledica izgorevanja fosilnih goriv, ​​napovedi pa so vse prej kot rožnate – od 11. julija se na severu države pričakuje nov vročinski val, ki ga bo spremljal vroč konec tedna okrog 14. julija.

Učinki na zdravje

Zdravstvenih posledic ekstremne vročine ne smemo podcenjevati. Glede na poročilo [Santé Publique France](https://www.santepubliquefrance.fr/determinants-de-sante/climat/fortes-chaleurs-canicule/documents/rapport-synthese/vague-de -chaleur-de-l-ete-2003-relations-entre-temperature-pollution-atmosphérique-et-mortalite-dans-neuf-villes-francaises.-rapport-d-etude) Vročinski val leta 2003 je bil povezan s kratkoročno visoko smrtnostjo brez primere. Podatki kažejo, da visoke temperature ne le povečujejo umrljivost, temveč vplivajo tudi na kakovost zraka. Poleti 2003 je izjemen vremenski pojav privedel do velikega onesnaženja z ozonom, ki je v kombinaciji z visokimi temperaturami imelo uničujoče posledice za zdravje.

Strokovnjaki opozarjajo, da se je treba na takšne dogodke bolje pripraviti. Od vročinskega vala leta 2003 so bila ustrezna orodja za preprečevanje in upravljanje izboljšana. Cilji teh pobud so zmanjšati tveganja za prebivalstvo in zagotoviti boljšo obveščenost o zaščitnih ukrepih pred vročino.

Podnebne spremembe in zdravstvena tveganja

Podnebne spremembe kot glavni vzrok se vedno bolj obravnavajo kot največja grožnja zdravju človeštva. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da vročinski valovi postajajo vse pogostejši in intenzivnejši, kar vodi v porast smrti zaradi vročine. Poleti 2023 je v Evropi zaradi ekstremnih temperatur umrlo več kot 47.000 ljudi, medtem ko je v Nemčiji v letih 2023 in 2024 zaradi vročine umrlo okoli 3.000 ljudi, večinoma starejših državljanov z že obstoječimi boleznimi.

Toda učinki globalnega segrevanja daleč presegajo vročino. Širjenje azijskega tigrastega komarja, ki prenaša tropske bolezni, kot sta denga in zika, je samo še en primer tveganja za zdravje. Glede na opozorila zdravstvenih organov lahko upamo, da bodo sprejeti učinkoviti blažilni ukrepi za znatno zmanjšanje števila prihodnjih smrti zaradi vročine.