Lies si prizadeva za hitro soglasje o koncu motorjev z notranjim izgorevanjem v Berlinu!

Lies si prizadeva za hitro soglasje o koncu motorjev z notranjim izgorevanjem v Berlinu!

V Nemčiji trenutno poteka ključna razprava o postopnem opuščanju motorjev z notranjim izgorevanjem. Premier Spodnje Saške Olaf Lies (SPD) se je odločno zavzel za hiter dogovor znotraj zvezne vlade o tem vprašanju. Zahteva, da je treba rešitev najti še ta teden, da bi jo lahko predstavili na naslednjem vrhu EU. Lies poudarja, kako pomembno je enotno nemško stališče v teh pogajanjih. Pri tem se sklicuje na zakonodajo EU, ki bo od leta 2035 dovoljevala samo nove avtomobile, ki ne proizvajajo emisij CO2, trenutno pa jo lahko izvajajo le električni avtomobili, saj stern.de poroča.

Kako realni pa so zastavljeni cilji? Lies ocenjuje, da je ambiciozen cilj 15 milijonov električnih avtomobilov do leta 2030 zaželen, a ne več dosegljiv. V tem ni osamljen; Trenutna gostota električnih avtomobilov v Nemčiji je manj kot 5 % celotne populacije vozil. Nove registracije električnih vozil so se po ukinitvi bonusa za nakup močno zmanjšale in celo več kot prepolovile, kar poraja vprašanja o dolgoročnih ciljih.

Pazite na podnebje

Nemčija si je v okviru podnebnega programa EU zadala cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, da bi končno dosegla nevtralnost toplogrednih plinov do leta 2045. Zaskrbljenost glede zmožnosti doseganja teh podnebnih ciljev obstaja zlasti v prometnem sektorju, ki bo leta 2023 povzročil približno 22 % skupnih emisij. Ključni poudarek je na emisijah, ki v glavnem izvirajo iz zgorevanja dizla in bencin. Lies opozarja, da bi lahko neuspeh v prometnem sektorju vplival tudi na druge industrije, kot so kemična, jeklarska in steklarska proizvodnja, kar bpb.de potrjuje.

Zvezna vlada se tu znajde pred dilemo: na eni strani je očiten pritisk, da ukrepa, da ne bi ogrozila podnebnih ciljev. Na drugi strani pa obstaja ogromen politični in gospodarski odpor, zlasti iz Unije. Zaradi tega se zaradi gospodarskih težav, s katerimi se soočajo številni proizvajalci avtomobilov, zahteve sprostijo ali preložijo. Jasno je, da prehod na mobilnost ne zahteva le tehničnih rešitev, temveč tudi celovito spremembo vedenja pri uporabi prebivalstva.

Tehnološka odprtost ali jasni cilji?

Lies je zavrnil tehnološko odprtost po letu 2035, z izjemo podaljševalcev dosega in priključnih hibridov. Prav tako zavrača čisto strategijo e-goriv in namesto tega predlaga obračunski model za emisije CO₂. Po njegovem mnenju je treba emisije iz podaljševalcev dosega in hibridov izravnati z gorivom iz obstoječe flote. Ta perspektiva podpira poziv k podpori za majhne, ​​cenovno dostopne električne avtomobile s tako imenovanimi super krediti, ki nesorazmerno prispevajo k njihovim prihrankom CO₂.

Kritična presoja prometnega sektorja kot bistvenega vzvoda podnebnovarstvenih ukrepov se kaže tudi v dejstvu, da je doslej število potnikov v javnem prometu ostalo pod ravnjo pred pandemijo korona. Motorizirani individualni promet še vedno predstavlja več kot 60 % transportnih storitev v Nemčiji, kar predstavlja izziv, ki ga je treba premagati. Zato je vedno večji pritisk na proizvajalce, da prilagodijo svoje obstoječe tehnologije motorjev z notranjim izgorevanjem in razvijejo nove, trajnostne pogonske tehnologije, da bi dosegli cilj EU 95 gramov CO2 na kilometer od leta 2025.

Cilj zoperstaviti grožnji manjkajočih ciljev z inovativnimi pristopi in jasno linijo pri varstvu podnebja ostaja prednostna naloga. Liesovo ministrstvo v tem vidi velik potencial, predvsem v mednarodni konkurenci z azijskimi proizvajalci. Zanimivo bo videti, ali lahko zvezna vlada razvije potreben načrt za dejansko izpolnitev ambicioznih podnebnih ciljev ali pa je potreben časovni okvir napredka, da gremo na pravo pot.