Bremen: Par mora zaradi prevare vrniti 33.000 evrov državljanskega denarja!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Zakonca iz Bremna morata vrniti 33.000 evrov državljanskega denarja, ker sta leta živela v tujini in nista obvestila zavoda za zaposlovanje.

Ehepaar aus Bremen muss 33.000 Euro Bürgergeld zurückzahlen, da es jahrelang im Ausland lebte und das Jobcenter nicht informierte.
Zakonca iz Bremna morata vrniti 33.000 evrov državljanskega denarja, ker sta leta živela v tujini in nista obvestila zavoda za zaposlovanje.

Bremen: Par mora zaradi prevare vrniti 33.000 evrov državljanskega denarja!

V senzacionalni odločitvi je deželno socialno sodišče Spodnje Saške-Bremen odločilo, da mora par iz Bremna vrniti več kot 33.000 evrov v državljanskem denarju. Par, ki je nigerijskega porekla, je več let živel v tujini, ne da bi obvestil pristojni zavod za zaposlovanje. Ta dejstva so na koncu privedla do popolnega odvzema njene pravice do socialnih prejemkov. Merkur poroča, da je par sprva prejemal Hartz IV in kasneje državljanski dodatek od leta 2014, medtem ko sta stalno živela v Nigeriji.

Razlog za drastično poplačilo so njeni lažni podatki o tem, kje se dejansko nahaja. Sodišče je ugotovilo, da zavodu za zaposlovanje že leta nista dosegljiva, kar je imelo daljnosežne posledice za njuno upravičenost do nadomestila. Kontrola zvezne policije leta 2018 je dokumentirala večletna bivanja v tujini. Sodnikov ni bilo mogoče prepričati, da je par dejansko živel v Bremnu in le občasno potoval, kot sta trdila. Proti Hartzu dodaja, da so proti njej govorili tudi dokazi, kot sta nezasedeno stanovanje v Bremnu in neprijavljanje.

Pravno ozadje

Državno socialno sodišče je pojasnilo, da se morajo prejemniki državljanskega dodatka pred daljšim bivanjem v tujini vedno posvetovati z zavodom za zaposlovanje. Odobrene odsotnosti so omejene na tri tedne na leto, daljše odsotnosti pa običajno povzročijo izgubo pravice do nadomestil. Zaradi drugega priznanja para na sodišču, da sta poskušala pridobiti pričo, da bi dala lažno zapriseženo izjavo, so sodniki dvomili o njuni verodostojnosti. Bürgergeld.org pojasnjuje, da se v takšnih primerih dokazno breme prenese na tožnika, če posreduje napačne podatke.

Ta odločitev ima daljnosežne posledice za izterjavo socialnih prejemkov, saj jo je mogoče razumeti kot opozorilo drugim upravičencem. Prizadeti morajo zato resno jemati svojo obveznost predložitve dokazov in zagotoviti, da so vedno na voljo, da bi se izognili nesporazumom. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost podobnih poplačil, kot je bila v primeru družine iz Berlina, ki je morala zaradi romanja v Meko vrniti 22.600 evrov.

Odločitev sodišča jasno kaže, da se lahko kdor pri prejemanju socialnih prejemkov ni transparenten, hitro znajde v neprijetnem finančnem položaju. Časi, ko ste se lahko zanašali na življenje v tišini, so zagotovo mimo.