Suche
Mein Konto
Podnebni cilji v nevarnosti? Prihodnja odločitev Hamburga povzroča polemike!
»Hamburška odločitev o prihodnosti« z dne 12. oktobra si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2040, vendar je naletela na kritike in pomisleke.
Podnebni cilji v nevarnosti? Prihodnja odločitev Hamburga povzroča polemike!
Znaki kažejo na nevihto na poti Hamburga do podnebne nevtralnosti. O »Hamburški odločitvi za prihodnost« bodo glasovali 12. oktobra 2025 in naj bi hanzeatsko mesto do leta 2040 postalo podnebno nevtralno. Toda kritični glasovi postajajo vse glasnejši. Mnogi analitiki vidijo to pobudo kot "hitro rešitev", ki bo povzročila več škode kot koristi svet poročali.
Pomisleki so različni. Kritiki se pritožujejo, da hamburški senat ni predstavil nobene znanstvene študije, ki bi podprla izvedljivost ambicioznih podnebnih ciljev. Ta študija OECD, ki jo je naročila Gospodarska zbornica, obravnava le gospodarski sektor in je ni mogoče šteti za celovito študijo izvedljivosti za celotno mesto. Hamburški posel poudarja, da cilj do leta 2045 velja celo za "zelo ambiciozen" – s trenutnega vidika bi to lahko bilo tvegano početje.
Finančno breme in možne posledice
Finančne posledice so še posebej zaskrbljujoče. Razogljičenje stanovanjskega fonda naj bi stalo najmanj 40 milijard evrov, kar bi neizogibno lahko povzročilo višje najemnine. Pobudniki prihodnje odločitve so torej pred dvojnim izzivom: na eni strani doseči podnebne cilje, na drugi strani pa upoštevati socialne skrbi državljanov.
Ta pristop bi lahko povzročil dodatno breme za lokalno gospodarstvo. Konec koncev velja, da so podjetja in delovna mesta ogroženi, če pride do povečanja stroškov poslovanja. To bi lahko vodilo v migracije, kar pa bi bilo za mesto vse prej kot koristno. Kritiki zato pozivajo k preglednemu načrtovanju s tržnimi spodbudami namesto zanašanja zgolj na subvencije.
Dolgoročne perspektive in alternative
Strokovnjaki priporočajo osredotočanje na trajnostne rešitve. Kot učinkovita ukrepa bi lahko razpravljali o cenah CO₂ in uporabi trgovanja z emisijami EU. Obnovljivi viri energije imajo med drugim tudi osrednjo vlogo. EU si je zadala cilj, da do leta 2030 poveča delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije na 42,5 odstotka. Evropski parlament poročali.
V Hamburgu bi morali poudariti tudi usklajeno razogljičenje vzdolž celotne vrednostne verige. Omrežja za mala in srednje velika podjetja bi lahko pomembno prispevala k doseganju prihrankov in učinkovitejši rabi obnovljivih virov energije.
Vprašanje ostaja: Kako se bo Hamburg spopadel s temi izzivi? Prihodnja odločitev bi lahko mestu ponudila tako priložnosti kot tveganja, 12. oktober 2025 pa bo ključni datum za potek podnebne politike Hamburga.