Mahler reši Evgenija Onjegina Čajkovskega: Večer čudežev!
19. januarja 1892 je Gustav Mahler v Hamburgu rešil nemško premiero "Evgenija Onjegina" Čajkovskega.

Mahler reši Evgenija Onjegina Čajkovskega: Večer čudežev!
Koliko srca in duše gre v opero, je še posebej razvidno iz usode mojstrovine Čajkovskega *Evgenij Onjegin*. 19. januarja 1892 je bila nemška premiera v Hamburgu nepozaben dogodek - nenazadnje tudi po zaslugi neutrudnega prizadevanja Gustava Mahlerja, ki je moral vskočiti v zelo kritično situacijo. Zgodba, ki se je odvijala tistega dne, prikazuje izzive in strast umetnikov ter ponuja vpogled v začetke veličastnega dela.
Opera *Evgenij Onjegin* temelji na istoimenskem romanu v verzih Aleksandra Puškina in jo je zložil Petar Iljič Čajkovski. Prvič je bila izvedena v Moskvi 29. marca 1879 in od takrat velja za izjemen primer lirskih oper z dramsko glasbo. Dogajanje se odvija v Sankt Peterburgu in okolici v dvajsetih letih 19. stoletja in govori o sebičnem junaku, ki zavrne ljubezen mladenke in s tem usodno sproži konflikt.
Izzivi nemškega delovanja
Na poti do hamburške premiere je bilo nekaj ovir. Čajkovski, ki je komaj govoril nemško, ni mogel voditi svojega dela. Spremembe v recitativih, ki jih je povzročil prevod, so povzročile zmedo, zmedeni so bili tako pevci kot orkester. Solistka Mary Kraus-Weiner se je spomnila težav, ki so se pojavile med generalno vajo. Situacija je postala napeta, ko je Čajkovski ugotovil, da izgublja nadzor nad nastopom in je začel iskati rešitelja.
Na pomoč so poklicali Gustava Mahlerja, ki je že takrat slovel kot odličen dirigent. Ne samo, da je prišel rešit nastop, ampak mu je kljub kočljivim okoliščinam uspelo narediti izjemen uspeh. Pevci so bili nad njegovo prisotnostjo za dirigentskim odrom navdušeni, nastop pa je bil za vse prisotne nepozaben.
Mahler: Vzhajajoča zvezda
Gustav Mahler, rojen v Kalischtu leta 1860, je bil glasbeni čudež, ki je zaključil impresiven študij na dunajskem konservatoriju. Zaslovel je z različnimi dirigentskimi funkcijami, tudi v Leipzigu in Budimpešti, dokler ni leta 1891 prevzel vodenje Hamburške opere. Priložnost, da je režiral nemško premiero *Evgenija Onjegina* Čajkovskega, je utrdila njegov ugled in povzročila razburjenje v opernem svetu. Kasneje je dirigiral tudi prvi predstavi *Evgenija Onjegina* na Dunaju, ki je bila deležna pozornosti tudi zunaj njegovih meja.
Premiera v hanzeatskem mestu je ostala zasidrana kot pomemben trenutek v operni zgodovini. Na vprašanja Čajkovskega o izvajanju njegove glasbe je Mahler odgovoril z intervencijo. Ta epizoda ni le dokaz Mahlerjevega talenta, ampak tudi pokazatelj, da se lahko tudi v najtežjih trenutkih ustvari dragocena glasbena povezava.
Čas za nastop pa ni bil okronan le z uspehom. Po premieri so Čajkovskega čakale tudi nadaljnje uprizoritve *Evgenija Onjegina*, ki so hitro dosegle svetovni uspeh. Mahler je s svojo zavzetostjo odigral odločilno vlogo ne le pri premieri v Hamburgu, ampak v celotnem razvojnem procesu te opere, ki ima od takrat stalno mesto na repertoarju velikih opernih hiš.
Vpliv Mahlerja in Čajkovskega na operno in simfonično tradicijo je nesporen. Izkušnje in ustvarjalna izmenjava teh dveh globokih umetnikov so še vedno del žive glasbene zgodovine, ki odmeva tako na odrih kot za njimi.