Meščani Stralsunda se pritožujejo: Prepoved jedrskega orožja je na robu!

Meščani Stralsunda se pritožujejo: Prepoved jedrskega orožja je na robu!

Spor o osvoboditvi jedrskega orožja v Stralsundu, ki je eno najstarejših hanzeatskih mest v Nemčiji, še naprej brne. 2. decembra 2025 bodo meščani Stralsunda tožili župana Alexandra Badrowa (CDU). Ta spor je sprožila resolucija, ki so jo državljani sprejeli decembra 2024. Mestno območje je torej treba ohraniti brez jedrskega orožja, kar pomeni, da v mestnem območju ne sme potekati niti skladiščenje, transport ali namestitev takšnega orožja. Ta predlog so v veliki meri sprožile frakcije Die Linke in Bürger für Stralsund/Adomeit, da bi poslali signal proti tekmi z jedrskim oboroževanjem.

Vendar župan Badrow meni, da je ta odločitev pravno nevzdržna. Trdi, da državljani nimajo moči odločati o zvezni obrambni politiki. Ta zadeva je izključno v pristojnosti zvezne vlade. Da bi celotni stvari dal zasuk, se Badrow sklicuje na pogodbo dva plus štiri, ki določa, da namestitev jedrskega orožja na nekdanjem ozemlju NDR ni dovoljena. [NDR](https://www.ndr.de/nachrichten/mecklenburg-vorpommern/vorpommern/buergerschaft-stralsund-klagt-gegen-hypothetische-atom Waffen,mvregiogreifswald-2082.html) poroča, da bo o sporu zdaj odločalo upravno sodišče v Greifswaldu, frakcija Die Linke pa upa, da bo precedens za več besede za skupnosti na tem občutljivem območju.

V središču je pogodba dva plus štiri

Da bi bolje razumeli ozadje tega spora, je vredno pogledati pogodbo dva plus štiri. Ta je bil podpisan v Moskvi 12. septembra 1990, veljati pa je začel 15. marca 1991. Velja za odločilen predpis, ki je določil zunanjepolitične in varnostnopolitične vidike združevanja Nemčije in s tem naznanil konec povojnega obdobja v Nemčiji. Pogodba je končala pravice in odgovornosti štirih zmagovalnih sil in potrdila obstoječe obveznosti Nemčije po mednarodnem pravu. To tudi pomeni, da ni načrtov za namestitev jedrskega orožja v nekdanji NDR. Wikipedia omenja, da pogodba velja za mojstrovino diplomacije in je od leta 2011 del Unescove svetovne dediščine.

Zanimivo je, da je bil umik sovjetskih sil do konca leta 1994 še ena pomembna točka v pogajanjih, ki so potekala v času, ko se je NDR spopadala z veliko gospodarsko in demografsko krizo. Te razprave in z njimi povezani izzivi so pomagali sprožiti pogodbo dva plus štiri in ponazorili, kako občutljivo je vprašanje oboroževanja in varnosti v Nemčiji. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje opisuje, da sta se pogodbeni stranki dogovorili o pogodbenih predpisih glede pogojev in bivanja sovjetskih oboroženih sil v NDR.

Spor v Stralsundu kaže, kako močne posledice imajo zgodovinske pogodbe, kot je dva plus štiri, na današnjo lokalno politiko. Kako bo odločilo upravno sodišče in ali bi to lahko imelo daljnosežne posledice za sodelovanje občin pri varnostnopolitičnih zadevah, bomo šele videli.