Generalni sekretar Nata Rutte: Mirovna pogajanja o Ukrajini so neizogibna!

Generalni sekretar Nata Rutte: Mirovna pogajanja o Ukrajini so neizogibna!

Kaj se bo zgodilo v ukrajinskem konfliktu? To vprašanje ne zadeva samo ljudi v Ukrajini, ampak tudi mednarodne akterje, ki poskušajo najti rešitev. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je komentiral prihodnja pogajanja in poudaril, da je neizogibno, da se obrnejo tudi na ukrajinska ozemlja, ki jih nadzoruje Rusija. Pojasnil je, da Rusija še vedno upravlja del ukrajinskega ozemlja in da se bodo po prekinitvi ognja pojavila vprašanja o ozemeljskih zahtevah in varnostnih jamstvih. Rutte je izpostavil suverenost Ukrajine in pravico države, da sama določa svojo geopolitično prihodnost. Zanimivo je njegovo razlikovanje med »de facto« in »de jure« priznanjem pri teritorialnih vprašanjih, kar dodatno zaplete razpravo o statusu zasedenih ozemelj: morebiten sporazum bi torej lahko priznal, da Rusija obvladuje določena območja, ne da bi ta nadzor pravno legitimiral. Generalni sekretar Nata se kot primer takšnega pragmatizma sklicuje na odnos Zahoda do sovjetske okupacije baltskih držav, kot poroča nordkurier.de.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo v petek srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski, da bi se pogajala o možni mirovni rešitvi ukrajinskega konflikta. Rutte, ki je trenutno v ZDA in se pogovarja s ključnimi ministri, vidi to srečanje kot ukrep za preizkus Putinove resnosti glede konca vojne. Trump je že prej nakazal napredek v pogajanjih, a številni izzivi ostajajo. zdfheute.de poroča, da bi lahko ZDA verjetno podale predlog, ki bi izpolnjeval ruske zahteve, morda celo priznal priključitev Krima – scenarij, ki v Kijevu ni brez jeze.

Vloga ZDA in Ukrajine

Ukrajina sama je trenutno pod velikim pritiskom, predsednik Volodimir Zelenski pa ni prejel vabila na pogovore na Aljaski. To krepi strahove, da bi se lahko odločitve o Ukrajini sprejemale brez njihovega mnenja. Zelenski je že nakazal, da bo izključil zamenjavo ozemlja, ki jo predlaga Trump. Ti pomisleki podpirajo Ruttejeve izjave, ki poudarja, da Ukrajina spoštuje pravila igre in ji ni treba sklepati nobenih neugodnih kompromisov.

Ukrajinski predsednik je pred tem predstavil obsežen mirovni načrt v desetih točkah, ki med drugim vključuje jedrsko varnost, prehransko in energetsko varnost ter ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine. Te zahteve so del osnovnih pogojev, pod katerimi je Ukrajina pripravljena skleniti mir, kot je dokumentirano na bpb.de. Zelenski poleg tega poziva k popolni vrnitvi vseh ukrajinskih ozemelj, ki so bila pod ruskim nadzorom od leta 1991, kar v trenutnih razmerah predstavlja velik izziv.

Pot do mirnega zaključka

Drugi vidik, ki bo oblikoval razprave o miru, je Natovo stališče do Rusije. Rutte je v pogovorih z ameriškim obrambnim ministrom Petom Hegsethom razpravljal tudi o dolgoročni grožnji, ki jo Rusija predstavlja za Nato. Kljub tej grožnji med državami Nata obstaja soglasje o potrebi po stabilni varnostni arhitekturi sredi teh turbulentnih časov. Izrazil je tudi dvom o tem, ali je Putin res zainteresiran za resen mirovni proces.

Glede na tragične dogodke v Kijevu, kjer je bilo nedavno v nočnih napadih ubitih najmanj dvanajst ljudi, je nujna mirna rešitev jasna. Rutte je ob tem poudaril polno zavezanost ZDA Natu in dal jasno vedeti, da ZDA kljub notranjim kritikam glede delitve bremena ne bodo odstopile od svojih zavez. Nadaljnja pogajanja o Ukrajini so ujeta v območje napetosti med geopolitičnimi interesi in humanitarnimi potrebami.