Obvezno leto za upokojence? Debata o pravičnosti in odgovornosti!

Obvezno leto za upokojence? Debata o pravičnosti in odgovornosti!

Kaj premika ljudi v državi upokojencev? V Nemčiji trenutno poteka burna razprava o predlogu za »socialno leto« za upokojence. Nemški sociolog Klaus Hurrelmann je v intervjuju izrazil idejo, da bi morala starejša generacija izpolniti svoj »dolg prinašanja« družbi. Na primer, obvezno leto »ob koncu delovne dobe« bi lahko pripomoglo k pravičnejši porazdelitvi bremena med generacijami. Takšen korak bi lahko okrepil tudi občutek solidarnosti, kot poudarja Hurrelmann, še posebej, ker se mlajši že soočajo z naraščajočimi dolgovi in ​​preobremenjenim pokojninskim sistemom. [FR] poroča o odzivih na ta predlog in navaja, da je že 64 odstotkov prebivalstva v anketi za takšno leto.

Kontroverzno razpravo spodbujajo različni glasovi javnosti. Urednica Claudia Marsal v svoji kolumni pravi, da njena mati pri 78 letih ne bi smela več delati. Odzivi bralcev na Hurrelmannov predlog so pretežno kritični. Bert Funke, tudi sam upokojenec s 37 leti poklicne dobe, opisuje, da zdaj prejema manjšo pokojnino kot državljanski prejemek. Namesto upokojencev predlaga uvedbo obveznih let za prejemnike državljanskih nadomestil. Drugi kritik, Werner Guth, kritizira neenakost v družbi, v kateri so upokojenci prisiljeni delati, medtem ko se od milijarderjev ne zahteva plačilo.

Glasovi upokojencev

Martina Ernst povzema občutke mnogih starejših: Strinjali so se, da so starejši vse življenje delali in ne bi smeli delati za nizke plače. Starejši so se med razpravami o raznolikosti pogosto počutili prezrte. Ulrich Bernhard se tudi sprašuje, zakaj bi upokojence, ki so odslužili vojaški rok ali socialno službo, ponovno pozivali na služenje obveznega roka. Ute Kaufmann in Gerd Brennführer opozarjata na zamere v politiki in gospodarstvu, ki so botrovale trenutnim razmeram. Kaufmann poudarja, da bi morali upokojenci uživati ​​zasluženi pokoj in ne odgovarjati za napake v politiki.

V zvezi s temi razpravami ne smemo zanemariti trenutnega dogajanja v pokojninski politiki. Parlament je trenutno sprejel pokojninski sveženj, ki višino pokojnin določa pri 48 odstotkih in ukrepe financira z davčnimi prihodki. To bi lahko preprečilo tveganje revščine v starosti in tudi izenačilo materinsko pokojnino. Po podatkih socialnega združenja VdK demografska gibanja kažejo, da bo do leta 2050 število upokojencev eksponentno naraščalo, medtem ko se bo število plačnikov prispevkov zmanjševalo. Ta razvoj povzroča omajanje obveznega pokojninskega zavarovanja in zaupanja v ta sistem. Stabilen pokojninski sistem ni pomemben le za starejše, ampak tudi za mlajšo generacijo, ki se mora bati za svojo prihodnost.

Na koncu lahko rečemo, da se razprava o obveznem socialnem letu za upokojence dotika kompleksne razprave o socialni pravičnosti, družbeni odgovornosti in generacijskih vprašanjih. Čeprav se zamisel zdi dobronamerna, je v zvezi s takšno ureditvijo veliko izzivov in skrbi. Videli bomo, kako se bodo razmere razvijale in ali bodo družbeni pritiski politiki končno odprli ušesa za skrbi starejših.