Finančna kriza Rostocka: Enajst milijonov evrov primanjkljaja ogroža plače!

Finančna kriza Rostocka: Enajst milijonov evrov primanjkljaja ogroža plače!

V Rostocku je veliko hrupa: mesto se zaradi milijonskega primanjkljaja sooča z resnimi finančnimi izzivi. Enajstmilijonska luknja grozi, da bo ogrozila plače okoli 2600 zaposlenih. Županja Eva-Maria Kröger bije alarm, ker je ogroženo nemoteno izplačilo plač za november in december ter letne posebne izplačila. Da se ne bi zgodilo kaj hujšega, morajo državljani v sredo, 19. novembra, soglašati s predčasnim izplačilom. Dejstvo, da je proračunsko načrtovanje za leti 2024 in 2025 z le 389 milijoni evrov za osebje ocenjeno kot prenizko, postavlja dodatna vprašanja.

Toda kako je lahko prišlo do te nesrečne situacije? Dodatna potreba je po Krögerjevih besedah ​​posledica pogajanj o kolektivnih pogodbah, ki potekajo, ter povečanja deležev stroškov za zdravstveno nego in zdravstveno zavarovanje, ki so bili ugotovljeni šele med izvrševanjem proračuna za leto 2025. Te spremembe, skupaj z napovedjo, ki je oktobra 2023 opozorila na primanjkljaj, zamajejo finančno stabilnost občine. Poleg tega sindikata javnih uslužbencev Komba in DBB pozivata k pregledni razlagi vzrokov in strategiji, s katero bi se podobnim situacijam v prihodnje izognili.

Zamrznitev proračuna in njene posledice

V zelo kratkem času je bila uvedena zamrznitev proračuna, orodje, s katerim lahko mestna uprava minimizira ali ustavi določene izdatke, ko odhodki presegajo prihodke. Takšni ukrepi so namenjeni stabilizaciji proračunskih razmer in ohranjanju finančne sposobnosti za ukrepanje. Vendar to pomeni tudi, da je treba nove investicije in projekte začasno ustaviti. Prizadeti so zlasti prostovoljni izdatki, kot je podpora športnim klubom ali obnova igrišč. Glede na poročilo NDR je pričakovati, da se bodo meščani morda morali odpovedati ponudbam, mestna uprava bo dlje odgovarjala na poizvedbe, pristojbine in davki na nepremičnine pa se lahko tudi povečajo.

Toda ali se kolo proračunskih ozkih grl ne vrti samo v Rostocku? Podobna slika se kaže v Nemčiji. Finančni položaj številnih občin se je v zadnjem letu poslabšal. Davčni prihodki stagnirajo, pomembne vrste odhodkov, kot so osebje in socialni stroški, pa nenehno rastejo. To je dokumentirano v »Občinskem finančnem poročilu 2025« fundacije Bertelsmann, ki poudarja zaskrbljujoče trende. Strukturni problemi, predvsem pri socialnih izdatkih, ostajajo nerešeni, kar postavlja pod vprašaj finančno sposobnost ukrepanja občin.

Najslabše napovedi kažejo, da bi lahko dolgovi Rostocka do leta 2027 narasli na okoli 130 milijonov evrov, med drugim zaradi eksplozivnih socialnih stroškov. Primanjkljaj v višini 12 milijonov evrov naj bi zmanjšali, a obeti za prihodnost ostajajo pesimistični: v prihodnjih letih je na obzorju letni primanjkljaj v višini 60 milijonov evrov. Vprašanja o potrebni vsedržavni državni reformi in jasnih finančnih odgovornostih s strani zvezne vlade so nujna, da se dolgoročno zagotovijo naloge občin.

Medtem je v politični razpravi slišati številne glasove. Sybille Bachmann iz Rostocker Bund in parlamentarne skupine SPD sta prav tako pozvala k pojasnitvi manjkajočih dodatnih zahtev in nudita podporo za potrebne dodatne izdatke na kadrovskem področju. Videli bomo, kako se bodo razmere razvijale in ali bodo lahko državljani prihodnjo sredo dali pravi zgled za v rešitve usmerjeno komunikacijo in vzdržno finančno politiko.