EU želi uporabiti zamrznjena ruska sredstva: Belgija skeptična!

EU želi uporabiti zamrznjena ruska sredstva: Belgija skeptična!

Razprave znotraj Evropske unije o tem, kako ravnati z zamrznjenim ruskim premoženjem, postajajo vse bolj konkretne. Trenutno je na mizi več predlogov, ki bi lahko bistveno vplivali na finančno podporo Ukrajini do leta 2027. Glasno FAZ Osrednja zamisel je, da bi ta zamrznjena sredstva uporabili za financiranje odškodninskih posojil, vendar je to naletelo na odpor – zlasti v Belgiji.

Belgija je skeptična do predloga predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki bi Ukrajini zagotovila posojila v vrednosti do 210 milijard evrov. To bi se lahko soočilo z negotovimi pravnimi in finančnimi tveganji, ki jih ni mogoče prezreti glede na morebiten odziv Rusije. Poleg tega Belgija zahteva, da finančno tveganje prevzamejo druge države EU, preden privolijo v tak dogovor.

Odškodninska posojila in gospodarske posledice

Posojilo za odškodnino je odvisno od trenutne zamrznitve ruskega premoženja, ki jo je treba pregledati vsakih šest mesecev. Morebiten "ne" držav, kot je Madžarska pod Viktorjem Orbanom, bi lahko povzročil težave, saj bi ruska centralna banka lahko zahtevala repatriacijo svojih sredstev. Pri tem se postavlja vprašanje, koliko bodo pravni pomisleki obremenili solidarnost znotraj EU.
Ekonomist Benjamin Hilgenstock opozarja, da imajo države, kot sta Kitajska in Savdska Arabija, zelo malo alternativ za svoje devizne rezerve. To bi lahko vodilo do tega, da bi države poskušale izvajati pritisk na evropske države z umikom iz svojih državnih obveznic.

Kritični finančni položaj Ukrajine zahteva nujne rešitve. Po eni oceni naj bi Ukrajina v naslednjih dveh letih potrebovala okoli 135,7 milijarde evrov. Dogovor o uporabi ruskih sredstev bi lahko pomenil, da lahko Ukrajina še naprej financira svoje obrambne izdatke, če Rusija privoli v plačilo odškodnin po vojni.

Spodbuda za uveljavitev sankcij

Ameriško uveljavljanje sankcij proti ruskim naftnim podjetjem, zlasti pod administracijo Donalda Trumpa, je prineslo pomembne spremembe. Po nedavnih poročilih so cene ruske nafte padle v primerjavi s svetovnim trgom, kar pritiska na Rusijo. To bo ključnega pomena za sposobnost Rusije, da pokrije svoje vojne stroške. Identificiranih je bilo več kot 500 tankerjev EU, za katere se sumi, da so pod sankcijami, vendar se aktivnost teh plovil ni tako močno zmanjšala kot pod sankcijami ZDA.
Za nadaljnje zaostritev razmer lahko EU načrtuje uvedbo izrednih pooblastil za boj proti nasprotovanju, kot je na primer Madžarska, in zagotovi, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena za nedoločen čas.

V nadaljnjem koraku bi si Belgija lahko prizadevala za centralno upravljanje zamrznjenih ruskih sredstev prek družbe Euroclear. Vrednost teh sredstev bi lahko ocenili na približno 185 milijard evrov, pri čemer se želi sodelovanje med Nemčijo, Francijo, Švedsko in Ciprom, da bi zagotovili sredstva. Vendar pa zvezna vlada nerada razkrije svoje podatke o zamrznjenih sredstvih.

Glede na vse te dogodke je jasno, da doseganje dogovora o uporabi ruskega premoženja in finančni podpori Ukrajini ni samo izziv znotraj EU, ampak bi lahko imelo tudi daljnosežne geopolitične posledice. Naslednja dva tedna do srečanja voditeljev držav in vlad EU v Bruslju bosta ključna za doseganje soglasja in iskanje rešitve, ki ne bo le preprečila humanitarne katastrofe, ampak lahko tudi stabilizira gospodarske razmere v Ukrajini.