Rdeči alarm: Oceani dosegajo nevarno raven kisline!

Rdeči alarm: Oceani dosegajo nevarno raven kisline!

Prihodnost naših oceanov visi na nitki: od leta 2020 smo presegli sedmo »planetarno mejo« zakisljevanja oceanov in razmere so alarmantne. Te meje so jasne pomožne lestvice, ki določajo, kam lahko gremo, ne da bi ogrozili temeljne sisteme našega planeta. Težave, kot so izumrtje vrst in podnebne spremembe, so še posebej kritične, vendar zakisljevanje oceanov zdaj grozi, da bo postalo razširjena grožnja morskim ekosistemom, kot je poročal pieuvre.

Preplahi ne zvonijo le zaradi onesnaženosti zraka ali izgube biotske raznovrstnosti. Preseženih je že šest od devetih planetarnih meja in raven izpustov CO2 je dosegla kritično točko. Glede na študijo, objavljeno 9. junija 2025 v Global Change Biology, je zakisanost oceanov dosegla nevarne ravni, kar je povzročilo dramatične vplive na morsko življenje, zlasti na morske živali z zunanjim okostjem ali školjkami.

Posledice zakisljevanja oceanov

Naj spomnimo: morje igra bistveno vlogo v kroženju ogljika, saj običajno absorbira okoli 30 odstotkov CO2, ki ga izpusti človek. Toda naš naporen življenjski slog je preobremenil naravne absorpcijske sposobnosti, kar je povzročilo zaskrbljujoče povečanje ravni kislosti vode. Ta problem je še bolj zapleten zaradi klasifikacije oceana kot »ponora« – ne more več opravljati svoje vloge in zato ne deluje več kot blažilnik podnebnih sprememb.

Zakisovanje ne oslabi le lupin mehkužcev in koral, temveč vpliva tudi na celotno morsko prehranjevalno verigo. Zdrav ocean je ključnega pomena za naše lastno preživetje. To jasno kažejo trenutne raziskave, ki poudarjajo, da brez hitrih protiukrepov obstaja nevarnost nadaljnje nepopravljive škode. IAEA deluje z najsodobnejšimi metodami, vključno s tehnikami, ki temeljijo na radioaktivnih sledilnikih, da bi bolje razumel biološke učinke zakisljevanja in našel rešitve.

Potrebno je globalno sodelovanje

Da bi odpravila to grožnjo, je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) ustanovila Mednarodni koordinacijski center za zakisljevanje oceanov (OA-ICC), da bi združil mednarodne raziskave in omogočil dostop do pomembnih podatkov. Namen tega sodelovanja je sprejemanje odločitev, ki temeljijo na dokazih in so potrebne za boj proti zakisljevanju oceanov. To vključuje tečaje po vsem svetu in zagotavljanje podatkovnih portalov za spodbujanje izmenjave informacij in metod.

Zavedanje, da je ta planetarna meja že zdavnaj presežena, je eden ključnih rezultatov prvega letnega »Planetary Health Check«, ki ga je izvedel Johan Rockström iz Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebja (PIK). Poleg zaskrbljujočega zakisljevanja oceanov so na seznamu tudi drugi kritični pogoji: izguba biotske raznovrstnosti, kemično onesnaženje in podnebne spremembe so le nekateri izmed izzivov, za katere je bilo že priznano, da jih je naša zemlja v preteklosti premagala. Podatki kažejo, da niti takojšnje zmanjšanje emisij ni dovolj za takojšnjo zaustavitev zakisljevanja, do katerega je že prišlo, kot je razloženo v viru Novethic.

Val trajnosti se začne v našem vsakdanjem življenju – in vsaka odločitev šteje. Čas je, da skupaj poskrbimo za zdravje naših oceanov, preden bo prepozno. Ni časa za izgubljanje!