Korupcija v EU: Italija blokira pomembno pravno reformo!

Korupcija v EU: Italija blokira pomembno pravno reformo!

Razprava o korupciji v Evropski uniji postaja vse bolj dramatična, še posebej v ozadju številnih škandalov, kot je Qatargate ali nedavnih razkritij okoli nekdanjega evropskega poslanca Piera Antonia Panzerija. Ti dogodki poudarjajo pomanjkljivosti v boju proti korupciji na ravni EU. 16. junija 2025 je na medinstitucionalnih pogajanjih v Strasbourgu spodletelo sprejetje direktive za krepitev boja proti korupciji, kar so politiki vzeli kot pojasnjevalni znak nenehnih blokad znotraj EU. Glasno euractiv Zlasti italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni je glavni razlog za neuspeh te direktive. Nasprotuje vključitvi »zlorabe položaja« kot posebnega korupcijskega kaznivega dejanja.

Nemčija je v navzkrižnem ognju kritik tudi zato, ker nima ustrezne kazenske zakonodaje, kar dodatno zaplete situacijo. Direktiva ne bi le uskladila sankcij med državami članicami, temveč bi razširila definicijo korupcije in okrepila nacionalne protikorupcijske organe. "Treba je še videti, ali je mogoče najti kompromis," poudarja poslanka Raquel García Hermida-van der Walle.

Kritično ozadje in potreba po ukrepanju

Povečanje števila primerov korupcije v EU – samo v zadnjih letih so bili s kriminalnimi dejavnostmi povezani številni visoki politiki in uradniki – je tudi v nasprotju s trenutno razpravo o potrebi po konkretnih ukrepih. Glede na raziskave o BPB 68 % Evropejcev meni, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena, le 31 % jih meni, da so obstoječi protikorupcijski ukrepi dejansko učinkoviti.

Evropska komisija še vedno namerava okrepiti svoje protikorupcijske ukrepe. Věra Jourová, podpredsednica Komisije, je napovedala, da bo prihodnji poudarek na kriminalizaciji zlorabe položaja. To bi moralo pomagati pri dejavnem boju proti korupciji ne le v javnem, ampak tudi v zasebnem sektorju. »Pomembno je ustvariti kulturo integritete,« pravi v tem kontekstu in opozarja na načrtovane kampanje ozaveščanja.

Smer reform

Nadaljnji izziv je dejstvo, da je bil predlog o ustanovitvi evropskega organa za etiko zaenkrat opuščen. To je bilo pod pritiskom Evropske ljudske stranke, ki je izrazila zaskrbljenost glede njegove učinkovitosti in izvedljivosti. Poleg tega raziskave kažejo, da mnogi državljani, podobno kot EU, vidijo korupcijo kot resno grožnjo demokraciji in pravni državi. Tako pojasnjuje Komisija da so težave globoke narave in ne le v zakonodajnih obdobjih posameznih držav članic, ampak tudi v celotni strategiji EU. Korupcija naj bi gospodarstvo EU letno stala najmanj 120 milijard evrov.

Kaj se zgodi potem? Nov krog pogajanj je že načrtovan pred koncem meseca in poljsko predsedstvo Sveta upa na kmalu pozitivne rezultate. Ostaja pa vprašanje, ali ta pogajanja temeljijo na resnični volji po spremembah ali pa države članice še naprej blokirajo nacionalni interesi. Nujno je potreben močan politični signal za prihodnost – ne le za preprečevanje, ampak tudi za boj proti razširjeni korupciji.