Pravosodni minister pozval k koreniti reformi: Na vidiku je nov kazenski zakonik!

Pravosodni minister pozval k koreniti reformi: Na vidiku je nov kazenski zakonik!

V ponedeljek, 30. junija 2025, je Gérald Darmanin, minister za pravosodje, na RTL napovedal, da Francija v prihodnjih mesecih načrtuje temeljne spremembe kazenskega zakonika. To poteka kot del obsežnih prizadevanj za revizijo obstoječih pravil in racionalizacijo kazenskih postopkov. Po poročanju RTL bo nova ureditev v parlamentu obravnavana od septembra.

Darmanin je pojasnil, da je osrednji cilj reforme odprava pogojne obsodbe, znane tudi kot *sursis*. To bi pomenilo, da mora oseba, če je obsojena na kazen zapora do enega meseca, kazen zapora dejansko prestati. Poleg tega je treba odpraviti obveznost odloga kazni za obsodbe na manj kot eno leto zapora. Cilj teh ukrepov je zmanjšati trenutno število 235 različnih kazni in narediti primerjavo z Nemčijo, kjer so samo štiri kazni.

Nova lestvica kazni

Z uvedbo nove lestvice kaznovanja, ki bo omejena na 3 do 5 kazni, želi minister oblikovati enostavnejši in jasnejši sistem. Te reforme ne podpira le Darmanin, ampak tudi francoski premier.

Obsežne spremembe niso nove; sledijo zakonodaji z dne 23. marca 2019, katere namen je bil tudi reforma kazenskega sistema v Franciji. Tako je bilo takrat pod vodstvom Audrey Farrugia, visoke uradnice na ministrstvu za pravosodje, uveljavljeno načelo, da zaporne kazni ne smejo biti edina referenca za kaznovanje. Obenem so poskušali narediti kazni bolj razumljive za obsojene in žrtve, poroča Justice.gouv.fr.

Alternativne kazni in možnosti ponovne vključitve

Nove kazni vključujejo tudi uvedbo hišnega pripora pod elektronskim nadzorom v trajanju od 15 dni do 6 mesecev. Poleg tega je treba spodbujati družbenokoristno delo kot kazen in raznovrstiti pogoje za takšne ukrepe. Jasno razlikovanje med zaporno kaznijo od 1 do 6 mesecev in več kot eno leto naj bi sodnikom omogočilo bolj prožen odziv na okoliščine posameznih primerov in izboljšalo možnosti obsojencev za ponovno vključitev.

Pomemben vidik reforme je tudi odprava *contrainte pénale*, ki od uvedbe leta 2014 ni dosegla želenega uspeha. Namesto tega bodo sodniki dobili več manevrskega prostora pri sprejemanju ukrepov, ki spodbujajo socialno podporo obsojencem. Cilj je zmanjšati stopnjo recidivizma s povečanjem možnosti za rehabilitacijo.

Na splošno lahko rečemo, da se Francija sooča z jasno spremembo smeri kazenskega prava, ki bi lahko vplivala ne le na sodstvo, ampak tudi na družbo kot celoto. Videti je treba, ali bo ta sprememba uspela in dejansko prinesla pozitivno spremembo.

Strateški pristop k reformi je ključnega pomena, zlasti glede na izzive, s katerimi se sooča Francija. Ukrepi, ki jih napoveduje Darmanin, obetajo tako razsvetlitev pravosodnega sistema kot izboljšanje pogojev za rehabilitacijo kriminalcev. Drzen korak, ki bi lahko znova oživil razpravo o vlogi kaznovanja in rehabilitacije v sodobni družbi.