Minister za pravosodje poziva k radikalni reformi: nov kazenski zakonik na vidiku!

Minister za pravosodje poziva k radikalni reformi: nov kazenski zakonik na vidiku!

Peine, Deutschland - V ponedeljek, 30. junija 2025, je Gérald Darmanin, minister za pravosodje, za RTL sporočil, da Francija v prihodnjih mesecih načrtuje temeljne spremembe v kazenskem zakoniku. To se naredi kot del celovitega projekta za revizijo obstoječih pravil in zaostri kazenski postopek. Po RTL bodo novi predpisi razpravljali v parliaciji.

Darmanin je pojasnil, da je bil osrednji cilj reform ukinitev kazni, znana tudi kot *sursis *. To bi pomenilo, da če je obsojen do enega meseca zapora, je treba zaporno kazen dejansko prestati. Poleg tega bi bilo treba ukiniti obvezno kazen za obsodbe manj kot eno leto zapora. Namen teh ukrepov je zmanjšati trenutno število 235 različnih kazni in primerjavo primerjave z Nemčijo, kjer so le štiri kazni.

Nova kazenska lestvica

Z uvedbo nove kazenske lestvice, ki naj bi bila omejena na 3 do 5 kazni, želi minister ustvariti enostavnejši in jasnejši sistem. Te reforme ne podpira samo Darmanin, ampak tudi francoski premier.

Celovite spremembe niso nove; Gradijo na zakonodaji 23. marca 2019, katere namen je bil tudi reformi kazenskega sistema v Franciji. Takrat je bilo pod vodstvom Audrey Farrugia, visoke uslužbence na ministrstvu za pravosodje, načelo ugotovljeno, da zaporniški pogoji ne bi smeli biti edina referenca za kazni. Obenem so bili poskusi, da bi bile kazni bolj razumljive za obsojene in žrtve, kot je [Justice.gouv.fr] (https://www.justice.gouv.fr/actualite/loi-du-23-mArs-2019-soom-rouveau-droit--------

Možnosti alternativnih kazni in ponovne integracije

Nove kazni so tudi uvedba hišnega zastoja pod elektronskim nadzorom, ki je načrtovana za obdobja od 15 dni do 6 mesecev. Poleg tega je treba neprofitno delo spodbujati kot kazen, pogoje za takšne ukrepe pa je treba raznoliko. Jasna ločitev med zaporno kazen od 1 do 6 mesecev in tistimi, ki so več kot leto dni, bi morala sodnikom omogočiti bolj prožno odzivanje na okoliščine posameznih primerov in izboljšati možnosti za ponovno vključitev obsojenca.

Pomemben vidik reforme je tudi ukinitev *kontrastiranja Pénale *, ki od uvedbe v letu 2014 ni prinesla želenega uspeha. Namesto tega bodo sodniki prejeli več možnosti, da sprejmejo ukrepe, ki spodbujajo socialno podporo obsojencev. Cilj je zmanjšati hitrost ponovitve s povečanjem možnosti ponovne socializacije.

Na splošno lahko rečemo, da se Francija sooča s jasno spremembo seveda kazenskega prava, ki ne bi mogla vplivati ​​le na pravosodje, ampak tudi na družbo kot celoto. Še naprej je treba ugotoviti, ali ta sprememba uspe in se dejansko pozitivno spremeni.

Reform strateško spopadanje je ključnega pomena, zlasti glede izzivov, s katerimi se sooča Francija. Ukrepi, ki jih je objavil Darmanin, obljubljajo razjasnitev sodnega sistema in izboljšane pogoje za ponovno socializacijo kriminalcev. Pogumni korak, ki bi lahko oživil razpravo o vlogi kazni in rehabilitacije v sodobni družbi.