Protesti v Hamburgu: Deportacija aktivista Mehmeta Çakasa je neizbežna!

Protesti v Hamburgu: Deportacija aktivista Mehmeta Çakasa je neizbežna!

Trenutni protesti proti deportaciji v Hamburgu

V hanzeatskem mestu Hamburg se aktivisti trenutno redno podajajo na ulice in protestirajo proti grožnji izgona Mehmeta Çakasa. Po poročilu ANF je cilj kampanje opozoriti na nevarnosti, ki kurdskega aktivista čakajo, če se vrne v Turčijo. Çakas, ki je bil v Nemčiji obsojen zaradi članstva v PKK, je trenutno v popravnem zavodu Uelzen in se bori proti grožnji vrnitve v državo, kjer mu grozi politično preganjanje.

Svet za begunce Spodnje Saške ob podpori organizacij, kot so RAV, Rote Hilfe in KON-MED, poziva deželno vlado, naj ustavi deportacijo. Cansu Özdemir, zunanjepolitična predstavnica Levice, je na BAMF že vložila pisno zahtevo za osvetlitev okoliščin Çakasovega azilnega postopka in za presojo njegove ustreznosti. Protest na Mönckebergstrasse ni bil le znak nezadovoljstva, ampak tudi platforma za obveščanje javnosti o nevarnostih kriminalizacije kurdskih interesov.

Politično preganjanje in pravne ovire

Toda položaj Mehmeta Çakasa odraža večji problem. Aprila 2024 je bil obsojen na dve leti in deset mesecev zapora, ker naj bi po mnenju višjega deželnega sodišča Celle organiziral dejavnosti za PKK. Medtem ko BAMF obsodbe ne vidi kot razlog za ponovno oceno tveganja preganjanja, Svet za begunce Spodnje Saške kritizira predpostavko, da lahko Turčija zagotovi pravičen azilni postopek. Zaskrbljenost ni neutemeljena: po poskusu državnega udara v Turčiji leta 2016 je bilo sproženih več kot 500.000 preiskav proti opozicijskim osebnostim, številni ljudje pa so bili zaprti ali obsojeni.

Odvetnik Dündar Kelloglu je jasen: deportacija v Turčijo bi za Çakasa pomenila resnično nevarnost, saj bi moral pričakovati politično preganjanje. Pravna mnenja organizacije PRO ASYL podpirajo to stališče in kažejo, da se v Turčiji kazenski postopki pogosto uporabljajo za zatiranje političnih mnenj, kar še povečuje negotovost poštenega obravnavanja.

Pravica do bivanja za preganjane Kurde

Razprava o deportaciji Çakasa postavlja tudi vprašanje, kako v Nemčiji ravnajo s kurdskimi begunci. Primer tega je primer Arasa, še enega kurdskega aktivista, čigar prošnjo za azil so prav tako zavrnili v Nemčiji, čeprav mu v Turčiji grozijo. Podobnost njunih usod je zaskrbljujoča: oba aktivista sta v središču pozornosti turškega pravosodnega sistema in obstaja bojazen, da bi lahko imela vrnitev v Turčijo daljnosežne posledice za njuno varnost in človekove pravice.

Ozadje: BAMF je tveganje preganjanja kurdskih beguncev v Turčiji večkrat ocenil kot nezadostno, zaradi česar se mnogi sprašujejo, ali ta ocena ustreza realnosti. Lahko bi rekli, da jim sistem ponagaja, nevarnost, ki jim grozi, pa je realna in konkretna. Protesti v Hamburgu in zahteve po pravičnem azilnem postopku za Mehmeta Çakasa so torej več kot le pozivi k takojšnji zaščiti; so močan znak podpore in solidarnosti, ki jo ta aktivistična prizadevanja potrebujejo.

Z naslednjim protestom v Hannovru v soboto ob 14. na glavni železniški postaji aktivisti nadaljujejo boj za pravico do azila in proti neupravičenim deportacijam.

Razmere ostajajo napete in treba je še videti, kakšne korake bodo sprejeli sodstvo in politiki, da preprečijo ta zaskrbljujoči razvoj.