Baltsko morje v nevarnosti: Cvetenje alg in pogin rib ogrožata ekosistem!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Cvetenje alg in prekomerni ribolov ogrožata Baltsko morje. Direktive EU in podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje.

Algenblüten und Überfischung bedrohen die Ostsee. EU-Richtlinien und Klimawandel machen dringende Maßnahmen notwendig.
Cvetenje alg in prekomerni ribolov ogrožata Baltsko morje. Direktive EU in podnebne spremembe zahtevajo nujno ukrepanje.

Baltsko morje v nevarnosti: Cvetenje alg in pogin rib ogrožata ekosistem!

Baltsko morje se sooča z ogromnimi izzivi. Cvetenje alg se hitro širi in pomanjkanje kisika v vodah pomeni, da ribam, kot sta trska in sled, grozi izumrtje. Kot je DOBRO JUTRO poroča, da se EU brani z več direktivami za rešitev Baltskega morja, vključno z okvirno direktivo o morski strategiji in uredbo o gnojilih. A ti ukrepi še niso bili uspešni.

Dr. Christopher Zimmermann, vodja inštituta Thünen za ribištvo v Baltskem morju, to povzema. Baltsko morje opisuje kot sistem globokih bazenov brez drenaže, kar še zaostruje problem v regiji. Glavni vzroki za grozeče stanje so hranila iz kmetijstva ter odpadne vode in industrija, ki prekomerno gnojita vode. »Ne morete samo ciljati na ribolov,« zahteva dr. Carpenter. Ocenjuje se, da bo trajalo vsaj 10 let, da bo viden napredek.

Podnebne spremembe in naraščajoče temperature

Drug velik problem so podnebne spremembe, ki močno vplivajo na regijo Baltskega morja. Do konca stoletja se pričakuje dvig temperature vode za 2 do 3 stopinje. Obdobja izjemno visokih temperatur lahko trajajo tudi do mesec dni dlje in spodbujajo nevarno cvetenje alg. Glede na to Scinexx Verjetnost cvetenja modrozelenih alg bi se lahko povečala za do 1000 odstotkov, če se onesnaženje s hranili ne zmanjša. Ta razvoj ne ogroža le občutljivega ekosistema, temveč tudi zdravje ljudi s širjenjem škodljivih klic, kot je bakterija Vibrio.

Medtem ko številni ribiči, kot je Björn Fischer, poročajo o upadanju staležev, se je ulovna kvota trske in sleda močno zmanjšala zaradi strogih predpisov EU. Le 1–3 odstotke količin iz leta 2017 je zdaj dovoljenih v zahodnem Baltskem morju. Vendar pa razmere ostajajo napete. Večkrat se omenja, da Rusija ignorira skupna pravila ribolova in od ukrajinskega konflikta ne zagotavlja več podatkov o ulovu. Rusija trenutno lovi 80 odstotkov preostale trske, medtem ko ministri EU za ribištvo nenehno znižujejo kvote.

Pomen naravnih rezervatov

Za učinkovitejšo zaščito Baltskega morja morski biolog Philipp Schubert poziva k vzpostavitvi zaščitenih območij. Minister za okolje Tobias Goldschmidt načrtuje ustanovitev nacionalnega parka v Baltskem morju Schleswig-Holstein. Toda ta predlog naleti na nasprotovanje različnih interesnih skupin, predvsem kmetijstva in turizma. "Nekaj ​​se dogaja," pravi kmet Jens Alpers, ki je zdaj zmanjšal uporabo gnojil, da prepreči prekomerno gnojenje.

Kljub vsemu odporu sta bistvenega pomena strogo upravljanje oceanov in večja zaščita podnebja. To je edini način, da se Baltsko morje ohrani ne le kot habitat, temveč tudi kot priljubljena potovalna destinacija za prihodnost. The dnevne novice poroča, da je nujno treba uvesti nova pravila za ohranjanje narave, tudi če to lahko pomeni omejitve. Čas je bistvenega pomena, saj bodo razmere v Baltskem morju brez odločnega ukrepanja postale le še bolj negotove.