Hitlerjev pozdrav na Syltu: človek plača kazen in povzroči ogorčenje

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Moški v baru Sylt sprejme kazen, ker je pozdravil Hitlerja; Incident sproži razpravo o rasizmu in desničarskem ekstremizmu.

Ein Mann in einer Sylter Bar akzeptiert Geldstrafe wegen Hitlergruß; Vorfall löst Debatte über Rassismus und Rechtsextremismus aus.
Moški v baru Sylt sprejme kazen, ker je pozdravil Hitlerja; Incident sproži razpravo o rasizmu in desničarskem ekstremizmu.

Hitlerjev pozdrav na Syltu: človek plača kazen in povzroči ogorčenje

Škandalozen incident na Syltu povzroča razburjenje in razprave o družbenem odnosu do rasizma v Nemčiji. V znanem lokalu “Pony” v Kampenu je na binkošti leta 2024 prišlo do grotesknega spektakla, v katerem je moški skupaj z drugimi gosti pozdravljal Hitlerja in vzklikal ksenofobna gesla. Ti incidenti so bili posneti na video in se hitro razširili po spletu ter sprožili ogorčenje po vsej državi. Glasno svet Konec aprila 2025 je moški plačal globo v višini 2500 evrov neprofitni organizaciji, da bi preprečil kazenski nalog državnega tožilstva v Flensburgu.

Iztirjenja v baru “Pony” so se zgodila ob melodiji priljubljene pesmi “L’amour toujours” DJ-ja Gigija D’Agostina. To ni osamljen primer: glasno ZDF Podobni incidenti so bili na več folklornih festivalih, kjer so se ta rasistična gesla ponavljala. Ne le, da se je javnost na incidente odzvala z ogorčenjem, tudi politiki vidijo, da je treba odločneje ukrepati proti desničarskemu ekstremizmu in rasizmu.

Preiskave in pravne posledice

Policisti so skupaj obravnavali štiri vpletene osebe. Pri treh izmed njih, med katerimi sta dva moška in študentka hamburške tehnične fakultete, so preiskavo ustavili, ker izrečene parole niso štele za spodbujanje sovraštva, kot je odločilo najvišje sodišče. Vendar pa je četrti moški, ki je pozdravil Hitlerja, prejel obvestilo o kazni. Da bi se izognil javnemu sojenju, je takoj privolil v denarno vsoto, nakar so tožilci ostali postopek opustili.

Študentka sama je prejela dvomesečno prepoved od svoje univerze. Eksmatrikulacija je bila preučena, vendar zavrnjena kot nesorazmerna. Incident ni sprožil le razprav v lokalu, ampak tudi širše. Incidenti so sprožili široko razpravo o rasizmu in desničarskih ekstremističnih odnosih v družbi, ki so ponovno prišla v javnost zaradi grozljivih dogodkov, kot so umori NSU ter napadi v Halleju in Hanauu. Tudi ta problem je bil v središču političnih ukrepov že od časa vlade Angele Merkel.

Rasizem v Nemčiji

Nemški center za raziskovanje integracije in migracij (DeZIM) je v obsežni raziskavi ugotovil, da rasizem v Nemčiji ni obroben pojav. Pripadniki različnih etničnih manjšin poročajo o šokantno visoki stopnji diskriminacije. Približno 58 % pripadnikov teh skupin je osebno izkusilo rasizem in ta tema postaja vse bolj pereča v javnih in političnih razpravah. Politična kultura opisuje, da skoraj 90 % prebivalstva meni, da je rasizem resničen problem, več kot 45 % pa jih je že opazilo rasistični incident.

Nove pobude zvezne vlade, ki so zdaj oblikovane na podlagi nedavnih dogodkov, so namenjene spodbujanju trajnega preučevanja vzrokov in posledic rasizma. Zdi se nujno, da družba kot celota razvije dober smisel za ne le soočanje z izzivi, ki jih prinašata rasizem in izključenost, ampak tudi dejaven boj proti njim.