Mestna knjižnica Lübeck: Digitalizacija se pospešuje!

Mestna knjižnica Lübeck: Digitalizacija se pospešuje!

Mestna knjižnica Lübeck trenutno dela na digitalni infrastrukturi, da bi bralcem v prihodnosti ponudila sodobno knjižnično izkušnjo. Poudarek je predvsem na uvedbi sistema samoplačniške blagajne, ki bo uporabnikom omogočal samostojno izposojo in vračilo medijev. Te novosti prihajajo ravno v času »dneva knjižnic« 24. oktobra, ki ga je ustanovil Richard von Weizsäcker in poudarja pomen knjižnic. Vendar pa se mestne knjižnice soočajo s številnimi izzivi, od dostopa do digitalnih del do optimizacije notranjih procesov, kot poroča ln-online.de.

27. oktobra bo mestna knjižnica začela pritrjevati več kot 400.000 nalepk RFID, da bi uresničila prvo stopnjo na poti do samoplačniške blagajne. RFID, kar pomeni "radiofrekvenčna identifikacija", knjižnicam omogoča učinkovito upravljanje medijev in uporabnikom ponuja večjo prilagodljivost. Načrtovani samoplačniški terminali bodo bralcem pomagali pri bliskoviti izdaji in vračilu medijev. In vse to brez neposrednega stika z osebjem, kar je za mnoge dobrodošla olajšava, kot pojasnjuje Fachstelle for Public Libraries.

Pot do digitalizacije

Prehod na samoplačniško blagajno je predviden v letu 2026, odvisno od finančnih in kadrovskih zmožnosti mestne knjižnice. Prve izvedbe naj bi potekale v projektih odprtih knjižnic v Travemündeju in Kücknitzu. Odprta knjižnica je načrtovana tudi za okrožno knjižnico Moisling, ki ji bodo novi sistemi lahko koristili.

Dodaten sistem spletnega plačevanja za najemnino bo povečal prijaznost do uporabnika in je prav tako načrtovan za leto 2026. Medtem ko številne knjižnice zdaj ponujajo aplikacije za kataloge in uporabniške račune, se je Mestna knjižnica Lübeck odločila, da tega zaenkrat ne bo storila, ker uporabniki niso navedli potrebe. Kot ugotavlja bibliotheksportal.de, so lahko pomembno vlogo imeli pomisleki glede varstva podatkov v zvezi z aplikacijami tretjih oseb.

Uporabnost in izzivi

Uvedba sistemov RFID ne bo le povečala učinkovitosti posojilnih procesov, ampak naj bi tudi razbremenila osebje zaradi rutinskih dejavnosti. Uporabniki imajo koristi od večje prilagodljivosti in neodvisnosti pri izposoji in vračanju medijev. Sistem RFID olajša tudi vzdrževanje inventarja v knjižnicah. Čitalnik prepozna medijske oznake tudi brez neposrednega vidnega polja, kar omogoča paketno rezervacijo – pomembna izboljšava v primerjavi s tradicionalnimi metodami izposoje.

Vendar pa ta napredek ni brez izzivov. Začetne investicije v novo strojno opremo in potrebno izobraževanje kadrov predstavljajo določen finančni pritisk. Obstajajo tudi tehnične ovire, zlasti za starejše uporabnike. Na knjižnico prav tako ne vplivajo pomisleki glede varstva podatkov, čeprav uporabljena knjižnična programska oprema izpolnjuje določene standarde in ne shranjuje občutljivih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o vedenju pri uporabi medijev, kot je navedeno v poročilih.

Napredek v mestni knjižnici Lübeck kaže, da korak v digitalno prihodnost ne ponuja le novih priložnosti, ampak s seboj prinaša tudi izzive. Še naprej je vznemirljivo videti, kako se bo razvoj razvijal v prihodnjih letih.