Notranji minister Dobrindt: Azilni sistem EU je treba nujno zaostriti!

Notranji minister Dobrindt: Azilni sistem EU je treba nujno zaostriti!

Notranji ministri zveznih dežel so se nedavno sestali v Bremerhavnu na tridnevni konferenci, na dnevnem redu so bili izzivi migracijske politike. Zvezni notranji minister Dobrindt je pod vodstvom bremenskega notranjega senatorja Mäurerja (SPD) komentiral najnujnejša vprašanja na področju azila in migracij. Osrednja skrb je bila poostritev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), da bi poslali signal za zmanjšanje migracij. O tem je poročal Deutschlandfunk.

Razprava o reformi CEAS ni nova. EU je začela razvijati skupno azilno politiko pred približno 25 leti. Amsterdamska pogodba, sklenjena leta 1997, je postavila temelje za usklajeno migracijsko in mejno politiko v EU. Dublinska uredba je ključna, saj ureja, katera država članica je pristojna za azilne postopke. To bi bila večinoma država, v katero so tisti, ki iščejo zaščito, prvič vstopili. Ta pravni okvir je trenutno na preizkušnji, saj je Evropska komisija nedavno sprejela obsežen migracijski in azilni paket, ki naj bi začel veljati leta 2026, kot poroča bpb.de.

Novi pristopi in izzivi

Ob več kot 80 točkah dnevnega reda so poleg azilne reforme razpravljali tudi o drugih bistvenih temah. To je na primer vključevalo elektronsko spremljanje prebivališča, o katerem so razpravljali kot o ukrepu proti femicidom. Pogovarjali so se tudi o tem, kako ravnati z AfD glede na morebitno sodno potrditev kot desno ekstremistično stranko.

Namen reforme CEAS je zmanjšati prihod ljudi, ki iščejo zaščito. Poleg tega bi morali azilne postopke izvajati na zunanjih mejah EU, da bi omejili mobilnost tistih, ki iščejo zaščito. Pomemben del te reforme je postopek preverjanja, ki beleži identiteto in druge pomembne podatke tistih, ki prispejo v sedmih dneh. Del nove ureditve so tudi hitri postopki na zunanjih mejah, ki naj bi zavrnjenim prosilcem za azil omogočili hitrejšo vrnitev v države izvora.

Mehanizmi za spopadanje s kriznimi situacijami

Parlament poleg zakonskih prilagoditev uvaja nov mehanizem za odziv na nenadno povečanje priliva migrantov. To je dopolnjeno z neodvisnim nadzornim sistemom, ki je namenjen zaščiti osnovnih pravic prizadetih. Odobritev teh ukrepov je sledila intenzivni razpravi v parlamentu in kaže na željo, da bi migracijska politika EU postala učinkovitejša in pravičnejša. Temu razvoju je pozorno sledil europarl.eu.

Revizija dublinskih predpisov in uvedba zavezujočega mehanizma solidarnosti poskuša odpraviti neravnovesje med državami na zunanjih mejah EU in notranjimi državami. Videti je treba, kako bodo ti ukrepi dolgoročno vplivali na evropsko azilno politiko in ali bodo dejansko koristili tistim, ki iščejo zaščito in se znajdejo ujeti v te pogosto nečloveške postopke.