Umetna inteligenca v Bremen: Ali res služi ljudem?

Umetna inteligenca v Bremen: Ali res služi ljudem?

Bremen, Deutschland - V sodobnem svetu, za katerega so značilne digitalne inovacije, se zdi, kot da nas dobesedno zasledujejo s poročanje o umetni inteligenci (AI). Vsaj tako opisuje avtorja Weser Courierja, ki na trenutni razvoj gleda z naraščajočim skepticizmom. Zlasti na področju komunikacije doživlja, kako empatija deluje med ljudmi, vendar ne med stroji. To sproža vprašanja: Kako daleč lahko AI razume in reagira na človeška čustva?

Živahni primer izvira iz vsakdanjega življenja državljana Bremena, ki je moral čakati devet mesecev na dostavo svojega rumenega koša. Medtem je avtor prejel e -poštno sporočilo iz AI svoje avtomobilske delavnice, ki ga je obvestila o potrebni menjavi nafte. Toda v nadaljnjem poskusu, da bi se dogovorili za sestanek s KI, imenovanim "Alex", je doživel le nesporazume. Konec koncev bi k rešitvi lahko prispeval le odpoklic resnične osebe. Ta anekdota ponazarja osrednji problem: pomanjkanje medosebne povezave in razumevanja v interakcijah AI.

Izziv umetne empatije

Kaj pa je umetna empatija (KE)? Tehnologija, ki strojem omogoča prepoznavanje človeških čustev in reagiranje nanje. Imenuje se tudi "afektivni AI" in želi spremeniti interakcijo med človekom in strojem. V primerih aplikacije, kot so empatični klepetalniki v službi za stranke ali virtualni pomočniki v zdravstvenem sistemu, je prikazan potencial KE. Toda tu se priklopi: Človeška empatija temelji na resničnih občutkih, medtem ko KE lahko samo simulira čustva. To nas pripelje do vprašanja: Ali je treba resnično pričakovati resnično pomoč?

Študija "Nature Machine Intelligence" kaže zanimive pristope. Profesor računalništva Tim Althoff z univerze v Washingtonu je obravnaval vprašanje, ali lahko AI pomaga ljudem, da učinkoviteje izražajo empatijo. Skupina udeležencev je prejela podporo iz modela AI, ki je bil usposobljen za ustvarjanje več empatičnih odgovorov. Kljub temu, da so bili odgovori ocenjeni kot bolj empatični, tisti, ki iščejo pomoč, niso ocenili tako učinkovite, takoj ko so izvedeli, da je vpleten AI. Ti rezultati kažejo, da človeški stik še vedno ostaja nenadomestljiv in da Ki ne nadomešča medosebnih odnosov, ampak bi jih moral v najboljšem primeru podpirati.

tehnološke omejitve in družbene pomisleke

Umetna empatija je dvojno urejen meč. Po eni strani lahko čustvene signale dešifrirajo zapleteni algoritmi, na drugi strani pa vprašanja o zaupanju in pristnosti ostajajo brez odgovora. Psihiater Andreas Meyer-Lindenberg poudarja možno podporno vlogo AI pri ponudbah za podporo, vendar poudarja potrebo po resničnih človeških spojinah. Ker KE ne more doseči globokih resničnih odnosov, saj nima notranje motivacije in je njegova prilagodljivost omejena.

Da bi v Bremen, ki naj bi postal dražji leta 2026, postalo jasno, da se tehnološki napredek giblje na številnih življenjskih področjih, vendar medosebni še vedno ostaja ključnega pomena. Razvoj in uporaba KE bi morala biti zato odgovorna za zagotovitev sprejemanja in zaupanja uporabnikov.

Na splošno se izkaže, da medtem ko AI in njihovi empatični pristopi obetajo, ne morejo nadomestiti pristnih človeških odnosov. Razprava o pravilni uporabi teh tehnologij nas bo še naprej spremljala v prihodnosti.

Weser-Kurier, Deutschlandfunk in Xpert.digital zagotavljajo dragocen vpogled v svet AI in človeško komunikacijo ter jih spodbujajo k razmišljanju o možnostih in mejah teh tehnologij.