Umetna inteligenca v Bremnu: Ali res služi ljudem?

Umetna inteligenca v Bremnu: Ali res služi ljudem?

V sodobnem svetu digitalnih inovacij se zdi, kot da nas nenehno zalezujejo novice o umetni inteligenci (AI). Vsaj tako to opisuje avtor iz Weser-Kurierja, ki na trenutni razvoj gleda z vse večjo skepso. Predvsem na področju komunikacije izkuša, kako deluje empatija med ljudmi, ne pa tudi med stroji. To postavlja vprašanja: Kako daleč lahko gre AI pri razumevanju in odzivanju na človeška čustva?

Nazoren primer je iz vsakdanjega življenja meščana Bremna, ki je moral devet mesecev čakati na dostavo svojega rumenega zabojnika. Medtem je avtor prejel e-pošto od AI svoje avtomehanične delavnice, ki ga je obvestil, da potrebuje menjavo olja. Toda pri drugem poskusu, da bi se dogovoril za sestanek prek stacionarnega telefona z umetno inteligenco, imenovano "Alex", je le doživel nesporazume. Navsezadnje lahko le povratni klic prave osebe vodi do rešitve. Ta anekdota poudarja ključno težavo: pomanjkanje človeške povezave in razumevanja interakcij AI.

Izziv umetne empatije

Kaj pa je pravzaprav umetna empatija (KE)? Tehnologija, ki omogoča strojem, da prepoznajo človeška čustva in se nanje odzovejo. Znan tudi kot »afektivna umetna inteligenca«, želi revolucionirati interakcijo med človekom in strojem. Primeri aplikacij, kot so empatični chatboti v storitvah za stranke ali virtualni pomočniki v zdravstvu, prikazujejo potencial KE. Toda tukaj je težava: človeška empatija temelji na resničnih občutkih, medtem ko lahko KE le simulira čustva. To nas pripelje do vprašanja: ali res lahko pričakujemo kakšno pravo pomoč?

Študija Nature Machine Intelligence kaže zanimive pristope. Profesor računalništva Tim Althoff z Univerze v Washingtonu je preučil vprašanje, ali lahko umetna inteligenca ljudem pomaga učinkoviteje izražati empatijo. Skupina udeležencev je prejela podporo modela umetne inteligence, ki je bil usposobljen za ustvarjanje bolj empatičnih odzivov. Čeprav so bili odgovori ocenjeni kot bolj sočutni, se tistim, ki so iskali pomoč, ni zdela tako učinkovita, ko so izvedeli, da je vpletena umetna inteligenca. Ti rezultati kažejo, da človeški stik ostaja nenadomestljiv in da umetna inteligenca ne bi smela nadomestiti medosebnih odnosov, ampak bi jih morala kvečjemu podpirati.

Tehnološke omejitve in socialni problemi

Umetna empatija je torej dvorezen meč. Po eni strani je čustvene signale mogoče dekodirati s pomočjo kompleksnih algoritmov, po drugi strani pa vprašanja o zaupanju in pristnosti ostajajo neodgovorjena. Psihiater Andreas Meyer-Lindenberg poudarja možno podporno vlogo umetne inteligence pri ponudbah vrstniške podpore, vendar poudarja potrebo po resničnih človeških povezavah. Ker KE ne more doseči globine resničnih odnosov, ker nima notranje motivacije in je njegova prilagodljivost omejena.

Če pogledamo prihodnost zbiranja smeti v Bremnu, ki naj bi se leta 2026 podražilo, je tudi tukaj jasno, da kljub temu, da tehnološki napredek najde pot na številna področja življenja, ostajajo medčloveški odnosi še vedno ključni. Zato je treba razvoj in uporabo KE izvajati odgovorno, da zagotovimo sprejemanje in zaupanje uporabnikov.

Na splošno kaže, da čeprav so umetna inteligenca in njeni empatični pristopi obetavni, ne morejo nadomestiti pristnih človeških odnosov. Razprava o pravilni uporabi teh tehnologij nas bo spremljala tudi v prihodnje.

Weser-Kurier, Deutschlandfunk in Xpert.digital ponujajo dragocen vpogled v svet umetne inteligence in človeške komunikacije ter vas spodbujajo k razmišljanju o možnostih in omejitvah teh tehnologij.