Podnebna kriza kot budnica: deželni škof poziva k resničnim spremembam!

Podnebna kriza kot budnica: deželni škof poziva k resničnim spremembam!

Razprava o energetskem prehodu in varstvu podnebja je v Nemčiji vse glasnejša. Kristina Kühnbaum-Schmidt, regionalna škofija Evangeličansko-luteranske cerkve v severni Nemčiji, dvigne svoj glas v nujnem pozivu proti stališčem zvezne ministrice za gospodarstvo Katherine Reiche (CDU). Kühnbaum-Schmidt je kritiziral njihove izjave o energetski tranziciji in jasno povedal, da zahteva po dostopnosti in zanesljivosti oskrbe ne sme služiti kot izgovor za nedoseganje podnebnih ciljev. Teh pomislekov ni mogoče obravnavati na račun okolja in podnebja, kot poroča evangelisch.de.

Kühnbaum-Schmidtova je v predavanju v okviru konference »Podnebna teologija med duhovnostjo, Cerkvijo, znanostjo in aktivizmom« v raziskovalnem središču Evangeličanske študijske skupnosti predstavila podnebno krizo kot budnico. Pozvala je k močnejši teološki in praktični preučitvi izzivov, ki jih s seboj prinašajo podnebne spremembe. Deželni škof je izpostavil, da cerkve ne bi smele biti le del problema, ampak bi morale tudi dejavno sodelovati pri reševanju. Pri tem je nujno tesno sodelovanje in nova sodelovanja, kot [nordkirche.de](https://www.nordkirche.de/nachrichten/nachrichten-detail/nachrichten/klimakritik-ist-ein-weckruf-der-nicht-unge hoert-verhallen-darf-landesbischoefin-kristina-kuehnbaum-schmidt-ford-staerkere-theologische-und-praktische-auseinanderstellung) opisuje.

Socialna pravičnost v fokusu

Osrednja tema razprave je vprašanje podnebne pravičnosti. Socialno ogrožene skupine in staroselci, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam, so pogosto najbolj prizadeti. Medtem ko razvite države nosijo glavno odgovornost za povečanje podnebju škodljivih plinov, morajo tudi podpreti svetovni jug, da se spopade s posledicami podnebnih sprememb. Ti pogledi so zakoreninjeni v konceptu »podnebne pravičnosti«, ki obravnava neenakosti v kontekstu podnebnih sprememb, kot pojasnjuje bne-portal.de.

Cerkve lahko pri tem igrajo odločilno vlogo, ne le s tem, da se ukvarjajo s teoretičnim okvirom, temveč tudi z dejavnim vstopanjem v družbena zavezništva in oblikovanjem partnerstev za zaščito podnebja. Po mnenju Kühnbaum-Schmidta bi se morala cerkev osredotočiti na štiri področja sprememb: sodelovanje in mreženje, duhovne prostore, državljansko angažiranost in intenzivnejšo teološko refleksijo. Ti vidiki so bistveni za učinkovito uveljavitev cerkve kot pozitivne sile v podnebni krizi.

Zahteve za politiko

Izjave zveznega ministra Reicheja, da je energetski prehod na razpotju in da se mora osredotočiti predvsem na ekonomske vidike, so vznemirile Kühnbaum-Schmidt. Boji se, da se bo nujnost ukrepanja proti podnebni krizi izgubila v politični razpravi. Podnebno krizo vidi kot budnico, ki je ni mogoče prezreti. Zato je izredno pomembno, da politika in družba sodelujeta pri izvedljivih rešitvah.

Zahteva po pravični porazdelitvi priložnosti, ki spremljajo prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ostaja ne le moralni, ampak tudi nujen izziv za vse. V času, ko morata podnebna kriza in socialna pravičnost iti z roko v roki, je ključno, da tako politika kot cerkev prevzameta odgovornost in sodelujeta.