Armenski boj za oblast: Cerkev se brani pred državno represijo!

Armenski boj za oblast: Cerkev se brani pred državno represijo!

Stvari v Armeniji vrejo: napetosti med vlado in armensko apostolsko cerkvijo dosegajo nov višek. Predstavniki Christian Solidarity International (CSI) so nedavno izvedeli, da ne morejo dobiti dostopa do pridržane duhovščine in članov te znamenite cerkve. Joel Veldkamp iz CSI je dejal, da so trenutne razmere "zelo zaskrbljujoče" in stanje človekovih pravic v Armeniji zahteva večjo pozornost. Delegacija CSI je bila v Erevanu od 13. do 17. novembra 2025, kjer se je srečala z verskimi dostojanstveniki in pravniki za človekove pravice. Srečanja so se nadaljevala, vendar je ministrstvo za pravosodje hitro preklicalo načrtovani obisk zaprtih predstavnikov cerkve – odločitev, ki jo je Veldkamp kritiziral kot »nezakonito«.

Še posebej zaskrbljujoča je bila represija nad neodvisnimi mediji, ki ji je bila delegacija priča na dan prihoda. Dva podcasterja in novinar sta trenutno v državnem priporu – zaskrbljujoč razvoj dogodkov, ki močno ogroža svobodo tiska v Armeniji. Prvi »nacionalni molitveni zajtrk« v Armeniji je potekal v tem ozadju, vendar je bil slabo obiskan. Prisoten je bil le predstavnik Armenske apostolske cerkve, škof Daniel Findikyan, medtem ko je Levergenova vloga v družbi vse bolj pod vprašajem.

Država in cerkev: napet odnos

Armenska apostolska cerkev ima izjemno pomembno vlogo v identiteti in zgodovini armenskega ljudstva. Povezava med cerkvijo in državo je v Armeniji tradicionalno tesna, kar poudarja ustavno priznano vlogo cerkve kot »narodne cerkve«. Ta miselnost 권etako coopt, ki se je nazadnje utrdila pod vodstvom premierja Nikola Pašinjana, je od leta 2018 postala vse bolj prednostna naloga. Načrtovana ustavna reforma, ki bi cerkvi odvzela njen privilegiran status, povzroča nadaljnje polemike. Pašinjan se je v preteklosti ukvarjal z občutljivimi vprašanji za cerkev - škofa Garegina II. so javno obtožili, v zameno pa pozval k podpori nekdanjega predsednika Roberta Kočarjana.

Spori vse bolj dosegajo osebne razsežnosti: Pašinjan je Garegina II. obtožil kršitve celibata, cerkev pa premierja sooča z obtožbami o zlorabi oblasti. Na vikend te eskalacije je bil nadškof Bagrat Galstanyan aretiran, osumljen načrtovanja nasilnega državnega udara proti vladi. V zvezi s to obtožbo je bilo aretiranih več kot 14 ljudi. Marsikje ti dogodki obujajo spomine na travmo iz leta 1999, ko so bili umorjeni visoki politiki – in negotovost narašča.

Globalni odzivi in ​​pogledi

Mednarodne organizacije, kot je ameriška komisija za mednarodno versko svobodo, so že vstopile v ring in pozivajo k izpustitvi zaprtih duhovnikov. John Eibner iz CSI je prav tako poudaril pomen »švicarske mirovne pobude za Gorski Karabah«. V drugem pozivu je mednarodno skupnost pozval, naj se zavzame za vernike in novinarje. Eibner je tudi jasno povedal, da je skrb armenskih organizacij za človekove pravice, ki dokumentirajo instrumentalizacijo pravosodja, osrednjega pomena.

Razmere v Armeniji ostajajo slepo točko. Politične in družbene napetosti bi državo lahko pripeljale na rob geopolitične nestabilnosti. Načrt je, da bo vrh EU v Armeniji čez dve leti - vprašanje je, pod kakšnimi pogoji in kakšne spremembe se lahko do takrat zgodijo. Vrzel med institucionalnimi akterji in civilno družbo bi lahko igrala ključno vlogo v prihodnosti države.