Poplave v Baltskem morju: Trenutni vodostaji in opozorila za MV!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Poiščite trenutne nivoje vode in opozorila o nevihtnih valih v Greifswaldu in Mecklenburg-Predpomorjanskem 29. septembra 2025.

Erfahren Sie aktuelle Pegelstände und Sturmflutwarnungen in Greifswald und Mecklenburg-Vorpommern am 29.09.2025.
Poiščite trenutne nivoje vode in opozorila o nevihtnih valih v Greifswaldu in Mecklenburg-Predpomorjanskem 29. septembra 2025.

Poplave v Baltskem morju: Trenutni vodostaji in opozorila za MV!

29. septembra 2025 bo Baltsko morje v Mecklenburg-Predpomorjanskem pokazalo zanimivo plat: medtem ko so vodostaji v zadnjih dneh močno nihali, regionalni novičarski portal Ostsee-Zeitung poroča, da so bila izdana opozorila pred poplavami. Merilne postaje v Wismarju, Warnemündeju, Althagenu, Barthu, Stralsundu, Sassnitzu in Greifswaldu so osrednja kontaktna točka za trenutne vremenske dogodke in opozorila pred poplavami.

Na Baltskem morju je pomembno merilo vodna gladina nad srednjo visoko vodo (MHW) 617 cm za Warnemünde. Za nevihtne sunke, ki so v zadnjih letih vse pogostejši, so ključne vrednosti od 1,00 m nad srednjo gladino vode. Glede na jakost nevihtnih valov ločimo različne razrede: od preprostih nevihtnih valov (1,00 - 1,25 m) do močnih nevihtnih valov (1,50 - 2,00 m) in celo zelo močnih nevihtnih valov (nad 2,00 m) ter najvišjo poplavno gladino 770 cm, ki je bila izmerjena novembra v Warnemündeju. 13, 1872.

Glavne ravni vode

Trenutni vodostaji mečejo zaskrbljujočo luč na razmere v regiji. Postaja Zingst na primer danes kaže vodostaj 529 cm, kar je 22 cm razlike glede na srednji vodostaj. Tudi v Bodstedtu je vodostaj 533 cm nad srednjim vodostajem, kar pomeni povečanje za 23 cm. Vendar pa so v drugih krajih, kot sta Diedrichshagen in Schönberg, vrednosti bistveno nižje, v nekaterih primerih celo v negativnem območju. V mirnem Diedrichshagnu je voda le pri 32 cm, kar je 18 cm pod srednjo vodo.

Za obalno regijo je to še en znak pogostih sunkov neviht, ki se pojavljajo predvsem v zimskih mesecih. Po podatkih Zvezne agencije za okolje je nevarnost hudih poplav močno odvisna od intenzivnosti vetra, narave obale in obstoječih protipoplavnih ukrepov. Nevihtnim valom na obali Baltskega morja so naklonjene tudi podnebne spremembe, saj se v kombinaciji z močnimi in bočnimi vetrovi pogosto štejejo za posebej nevarne.

Škoda zaradi neurja

Zadnja oktobrska nevarna nevihta je povzročila za 56 milijonov evrov škode. Zlasti mesto Sassnitz se trudi obnoviti svojo infrastrukturo. Finančne potrebe tam znašajo okoli 42 milijonov evrov, za obnovo plaž in sipin pa je treba zbrati šest milijonov evrov. Ranljiva območja v regiji ogrožajo predvsem nenehne spremembe vodostajev, kar je še posebej zahtevno za obmorske skupnosti.

Nenehne težave in pogost pojav neviht postavljajo regijo v položaj, ki je lahko nevaren tako za prebivalce kot za turiste. Opozorila pred poplavami se distribuirajo prek različnih kanalov, vključno z radiem, televizijo, sirenami in družbenimi mediji. Mesta so opozorili, prebivalci pa naj pazijo tudi na aplikacije za opozarjanje, da se lahko hitro odzovejo v primeru neurja.

Varnost vode je pomembno vprašanje, ki vedno vpliva na obalne skupnosti. Z dobrim znanjem pri načrtovanju nujnih primerov in pozornim spremljanjem nivojev vode so možnosti za uspešno spopadanje s prihodnjimi poplavami boljše.

Če želite še naprej spremljati trenutno situacijo, si lahko vodostaje ogledate na Pegelportal MV ali izveste o najnovejših informacijah na Ostsee-Zeitung bodite na tekočem. Za podrobne informacije o razvoju neviht in njihovih posledicah priporočamo, da si ogledate spletno stran Zvezne agencije za okolje (https://www.umweltbundesamt.de/monitoring-zur-das/handlungsfelder/kuesten-meeresschutz/km-i-3/anzeige).