Mesto Ribnitz-Damgarten pod pritiskom: azbestni spor na sodišču!

Mesto Ribnitz-Damgarten pod pritiskom: azbestni spor na sodišču!

V eksplozivnem primeru bo moralo mesto Ribnitz-Damgarten naslednji ponedeljek odgovarjati pred deželnim sodiščem v Stralsundu. Tožnica od mesta zahteva kar 125.000 evrov, potem ko je kupila nepremičnino s počitniško hišo, ki naj bi bila onesnažena z azbestom. Prodaja najemnega zemljišča je bila izvedena leta 2018. Po navedbah tožnika je mestna uslužbenka vedela za onesnaženje z azbestom in je ob sklenitvi pogodbe te podatke namenoma prikrila. Mesto pa obtožbe zanika in trdi, da je tožnik za kontaminacijo vedel že od leta 2020 in je terjatev zato zastarala. Poleg tega znesek 125.000 evrov ni nastal posebej za odstranjevanje azbesta, temveč zaradi splošnih sanacijskih ukrepov.

V preteklosti je azbest veljal za priljubljen gradbeni material, cenjen zaradi svojih ognjevarnih in izolacijskih lastnosti. Toda škodljivi učinki so zdaj dobro znani: azbest lahko povzroči resne pljučne bolezni, kot je azbestoza, in celo raka, zaradi česar je pravni okvir, ki ureja azbest, izjemno pomemben. Spletna stran odvetniške družbe Herfurtner poudarja, da so tako proizvajalci kot lastniki zgradb, ki vsebujejo azbest, lahko odgovorni, če ne izpolnjujejo potrebnih varnostnih standardov.

Pravna podlaga in varovanje zdravja

Dejstvo, da se primer v Ribnitz-Damgartnu konča na sodišču, odpira pomembna pravna vprašanja. Zvezni zakon o nadzoru imisij (BImSchG) in odlok o nevarnih snoveh (GefStoffV) predpisujeta, kako je treba ravnati z azbestom, zlasti v starih stavbah. V EU od leta 2005 velja prepoved uporabe azbesta in materialov, ki vsebujejo azbest. V tem času se je razvila tudi pravna situacija, da bi zmanjšali tveganje za zdravje prebivalstva.

Med pomembnimi predpisi je tudi Tehnični pravilnik za nevarne snovi (TRGS 517), ki predpisuje zavezujoče analizne postopke za določanje azbesta. Tudi v mednarodnem kontekstu, kot je prikazano v Direktivi EU 2009/148/ES, so potrebni jasni predpisi za zaščito zaposlenih pred azbestom na delovnem mestu. Pri tem velja posebej omeniti nizko dovoljeno koncentracijo azbesta, manjšo od 0,1 % v izdelkih za splošno uporabo.

Prihajajoče sodno zaslišanje bo pomembno ne le za tožnico, ki izraža sum, da je bila v temi glede zdravstvenih tveganj, ampak tudi za mesto Ribnitz-Damgarten, ki želi braniti svojo integriteto in s tem povezane pravne posledice. Kako bo odločilo sodišče in kakšne posledice bi ta primer lahko imel za ravnanje z azbestom v regiji, bomo še videli.

Da bi bolje razumeli tveganja, povezana z azbestom, je pomembno, da se pozanimate o zakonskih zahtevah in po potrebi poiščete pravni nasvet. Predvsem pri prenovi starih objektov bi morali tako lastniki kot gradbena podjetja upoštevati ustrezne predpise, da bi se izognili pravnim sporom, kot je v tem primeru.

Dodatne informacije so na voljo na naslednjih straneh: poročila NDR, Kanzlei Herfurtner in [DGUV](https://www.dguv.de/ifa/fachinfos/asbest-an-arbeitsplaetzen/ rules-und-regelwerk/index.jsp).