Azerbajdžanci v Rostocku: po 17 letih jim grozi izgon!”

Azerbajdžanci v Rostocku: po 17 letih jim grozi izgon!”

V Mecklenburg-Predpomorjanskem razmere Anverja Hasanova povzročajo zaskrbljene obraze. 28-letni Azerbajdžanec je v Nemčiji živel 17 let, tukaj je pridobil srednješolsko spričevalo in se zdaj bori za status bivanja. Hasanov ima dva majhna otroka in družino, ki prav tako živi v Nemčiji. Sploh zdaj, ko ima na vrsti novo službo, nad njim lebdi strah pred deportacijo.

Kot je Časopis Baltskega morja Hasanov je pred kratkim prejel pismo urada za migracije Rostock, v katerem ga obveščajo, da bo njegova prošnja za podaljšanje dovoljenja za bivanje zavrnjena. Potrebuje nacionalni potni list Azerbajdžana, ki pa ga nima. Veleposlaništvo njegove matične države ga bo izdalo le, če bo odslužil 18-mesečni obvezni vojaški rok, kar je ovira, saj jezika ne govori več in ga zato ne more storiti.

Integracija v Nemčiji

Primer Hasanova osvetljuje večje izzive, s katerimi se srečujejo številni migranti v Nemčiji. Glede na poročilo, ki ga je Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) Obstajajo velike ovire za integracijo ljudi brez nemškega potnega lista. Sem spadajo med drugim jezikovne ovire in omejen dostop do trga dela.

Migrantke so pogosto ovirane pri udeležbi na trgu dela, kar se odraža tudi v številkah: stopnja zaposlenosti žensk iz tretjih držav je bila leta 2021 okoli 44-odstotna, medtem ko je bila pri moških okoli 67-odstotna. Takšne razlike kažejo, kako pomembno je učenje nemškega jezika in družbena udeležba – poudarja tudi notranji minister MV Christian Pegel. Dobro integracijo opredeljuje kot aktivno sodelovanje v družbi, vključno z možnostjo učenja jezika in iskanja dela.

Karierne možnosti in težave

Težko situacijo Anverja Hasanova dodatno otežuje njegov poklicni položaj. Po izobrazbi inženirja mehatronike vozil in vajeništvu v pekarni, ki ju je opustil, je Hasanov nazadnje delal za veliko podjetje za najem vozil. Je pa od februarja brezposeln in prejema nadomestilo za brezposelnost. Njegovo prizadevanje, da bi delal kot serviser v avtomobilskem salonu, je odvisno od statusa njegovega fiktivnega certifikata, ki ga je treba obnoviti vsakih šest mesecev.

Skupno je bilo leta 2022 v Mecklenburg-Predpomorjanskem 390 vrnitev – največ po letu 2018. To jasno kaže, da je vprašanje migracij in integracije bolj na političnem dnevnem redu kot kdaj koli prej in da morajo državne pobude za podporo migrantom postati pomembnejše. Programi in članstva, kot je npr Migracijsko pravo.net, lahko zagotovi dragoceno podporo za izboljšanje pravnega okvira v tako nemirnih časih.

Za Anverja Hasanova ostaja vprašanje, ali lahko premaga ovire in si zagotovi prihodnost v Nemčiji. Brez potrebne zakonske podlage pa dobronamerna zavzetost in vključevanje v družbo ne bi mogla biti nič. Jasno je, da je tukaj treba še veliko postoriti, da se migranti, kot je Hasanov, končno postavijo na stabilne noge.