AfD toži šefa policije: Pogajanja v škandalu v Oldenburgu!

AfD toži šefa policije: Pogajanja v škandalu v Oldenburgu!

Na upravnem sodišču v Oldenburgu poteka senzacionalen pravni spor: 17. novembra 2025 bo obravnavana tožba, ki jo je regionalno združenje AfD Spodnje Saške vložilo proti policijski upravi Oldenburg. Bistvo spora? Intervju nekdanjega šefa policije Johanna Kühmeja, v katerem je AfD avgusta 2023 označil za grožnjo notranji varnosti. Stranko je obtožil, da »namerno in perfidno zavaja« državljane, kar AfD vidi kot hudo kršitev načela zmernosti in nevtralnosti. Sam Kühme vidi kot svojo dolžnost nastopiti proti političnim ekstremom, ki so ga nazadnje pripeljali v javno razpravo, od katere se AfD zdaj želi distancirati.

Kühmejevih 46 let službovanja je izjemnih. Po skoraj 11 letih na čelu policije je marca 2024 prejel potrdilo o upokojitvi. V svojem mandatu je pridobil priznanje za svoja stališča do družbeno eksplozivnih vprašanj. Njegova naslednica, notranja ministrica Daniela Behrens (SPD), je Kühmeja pohvalila za njegovo zavezanost demokraciji. Policijski štab že ima novega poveljnika v imenu Andreasa Sagehorna, vprašanje pa ostaja, kako bo pravosodje presojalo Kühmejeve izjave in ali so bile pravno utemeljene.

Tožba in njeno ozadje

V središču tožbe je Kühmejeva izjava, da AfD zlorablja policijo za lastne politične cilje. Ta kritika je bila še posebej eksplozivna, ker je nastala v kontekstu tako imenovanega "individual case tickerja" AfD, ki je med drugim obravnaval nasilne migrante in ga je Kühme zavrnil kot "konstrukt laži". Po njegovih besedah ​​mora policija ostati politično nevtralna, kar AfD ostro zavrača in Kühmejeve izjave ocenjuje kot stigmatizirajoče in obrekljive. Kljub temu je ministrstvo za notranje zadeve Spodnje Saške zavrnilo nadzorno pritožbo proti Kühmeju, zato mora AfD to situacijo obravnavati ne le pravno, ampak tudi politično. Nekateri se sprašujejo, ali je to dejanje mogoče razumeti kot ciljni napad na svobodo izražanja in neodvisnost policije.

Na zmernost politične nevtralnosti poostreno bdi tudi urad za varstvo ustave. Ta institucija je AfD uvrstila med »varne desničarske skrajneže«, vendar je bila ta klasifikacija 2. maja 2025 začasno prekinjena. Sprašujemo se, kako bo ta situacija vplivala na prihajajoča pogajanja. V preteklosti je AfD pogosto izgubila na sodišču v podobnih primerih, vendar bi lahko bil izid te tožbe pomemben za njeno prihodnjo politično usmeritev in zaupanje javnosti v njena dejanja.

Pogled na politično krajino

AfD trenutno velja za najmočnejšo opozicijsko frakcijo v nemškem bundestagu, potem ko je na volitvah 23. februarja 2025 prejela skoraj 21 odstotkov glasov. Ta naraščajoča priljubljenost bi lahko zapletla primer na upravnem sodišču, zlasti glede na nacionalne razprave o mejah političnega izražanja in odgovornosti javnih uradnikov glede njihovih javnih izjav. Vse večja polemika okoli stranke in njenega delovanja je razburkala tudi mednarodno razburjenje in nakazuje, da bo odteklo še veliko vode, preden bo jasno, kako bo odločilo sodišče.

Naslednjih nekaj tednov bo pokazalo, kako se pravni in politični argumenti v primeru Kühme še naprej odvijajo. Izid bi lahko bil pomemben ne le za AfD, ampak tudi za javno dojemanje in delovno vzdušje v policijskih organih Spodnje Saške.