Suche
Mein Konto
Občina obsojena: Ponesrečencem 12.500 evrov odškodnine!
Višje deželno sodišče Celle odloča o občinskem proračunu: Odgovornost za nesreče, ki vključujejo pokrove jaškov za izcedek, in ustrezne sodbe.
Občina obsojena: Ponesrečencem 12.500 evrov odškodnine!
Šok za skupnost: nedavna sodba višjega deželnega sodišča Celle ima pomembne posledice za odgovornosti občin na področju kanalizacije. Primer se vrti okoli nesreče, v kateri je pešec padel na pokrov jaška in se poškodoval. Sodniki so odločili, da je občina odgovorna za neustrezno stanje pokrova, če je na ta način oškodovan občan. Zoper sodbo ni bila dovoljena niti pritožba, kar pomeni, da je odločba zdaj še pravnomočna. Občina je zdaj dolžna tožniku plačati odškodnino za bolečine in trpljenje v višini 12.500 evrov ter izgubljeni zaslužek v višini 1.820,98 evra, skupaj z morebitno drugo nematerialno škodo iz nesreče 4. septembra 2020, pod pogojem, da ni bila prenesena terjatev na tretje osebe, kot je [euwid-wasser.de].
Kje pa je treba potegniti meje odgovornosti? Pomembno vprašanje v tem kontekstu je objektivna odgovornost, ki v skladu s členom 2, odstavek 1 Zakona o odgovornosti (HaftPflG) določa, da je občina odgovorna za škodo na svojih cevovodnih sistemih. Ta odgovornost je še posebej pomembna v primeru škode zaradi vode, ki jo povzročijo kanalizacijski sistemi, ni pa lahka v primeru škode proti povratnemu toku, nasprotno ustrezni zaščiti proti povratnemu toku. V drugem primeru je deželno sodišče v Hannovru zavrnilo tožbo državljana, ki je utrpel škodo zaradi vode v svoji hiši zaradi neustrezne zaščite pred povratnim tokom. Sodnik je ugotovil, da škoda zaradi zaledne vode ne spada nujno v obseg zaščite zakonov o odgovornosti, zlasti če niso bili sprejeti ustrezni previdnostni ukrepi, kot poroča openjur.de.
Odgovornost za škodo zaradi poplav in zalednih voda
Povsem druga tema je povratna škoda in njena pravna klasifikacija. V nasprotju s objektivno odgovornostjo nevarnost povratne škode ni ena od neposrednih obveznosti ponudnika komunalnih storitev, če jo lahko zavaruje z lastnimi ukrepi, kot so povratni ventili. Poleg tega je odgovornost za škodo, ki jo povzroči komunalna kanalizacija, v veliki meri odvisna od vzroka škode. Medtem ko je občina pogosto odgovorna za poplave, ki jih povzroči ulična kanalizacija, je zakonodaja strožja, ko gre za škodo zaradi zaledne vode in njene vzroke. V primeru kakršne koli škode zaradi zaledne vode, za katero ni mogoče natančno določiti odgovornosti, je tožnik ostal brez odškodnine, ker ni bilo mogoče dokazati nobene obtožbe proti skrbnemu vzdrževanju občine, pojasnjuje [haufe.de](https://www.haufe.de/id/teil/kanalisation-haftung-fuer-ueberschwemmungs Schaden-2-haftungsfragen-HI2942371.html).
Kaj lahko torej storijo lastniki nepremičnin, da se zaščitijo? Priporočljivo je redno preverjanje in prilagajanje tehničnih varnostnih ukrepov za zaščito pred povratnim tokom. Primeri iz sodnih primerov jasno kažejo, da odgovornost ni le na občinah, ampak da so tudi občani sami dolžni ustrezno zaščititi svoje domove, da jim ne ostanejo stroški v primeru neurja ali tehničnih težav.
Ta primer in pravni vidiki kanalizacije nam ponovno kažejo, kako pomembno je ravnanje s svojimi pravicami in obveznostmi. Pravni spori v zvezi z odgovornostjo v primeru škode lahko pogosto trajajo dolgo, posledice pa so znatne tako za skupnosti kot za državljane. Zato je smiselno biti dobro informiran in ukrepati proaktivno.