Hauts-de-France: Kjer ljudje radi ustvarjajo čarovnije v kuhinji!
Nedavna študija kaže, da v Franciji največ kuhajo prebivalci Hauts-de-France. Spoznajte njihove kuharske navade, izzive in odnos do prehrane.

Hauts-de-France: Kjer ljudje radi ustvarjajo čarovnije v kuhinji!
Ko gre za to, kje v Franciji ljudje preživijo največ časa v kuhinji, so na vrhu seznama prebivalci regije Hauts-de-France. Glede na študijo Ifop in Ikea, ki je anketirala več kot 3000 ljudi, 98 % ljudi v tej regiji pravi, da redno kuhajo, medtem ko je nacionalno povprečje nižje in znaša 94 %. Kar je še posebej opazno, je 41 % vsak dan za štedilnikom, ki razsvetljuje srce njihove kuhinje.
Kuhanja ne vidijo le kot nujnost, temveč kot ljubečo gesto preživljanja časa z družino in prijatelji. Študija pa tudi kaže, da uživanje ob hrani včasih pade na stranski tir: s povprečno 22,8 minute pri kosilu in 27,2 minute zvečer je dolžina porabljenega časa pod državnim povprečjem.
Užitek in učinkovitost v kuhinji
Kljub kratkemu času za mizo predstavljajo gospodinjstva v Hauts-de-France izjemno kulinarično kulturo. Vsaj enkrat na teden kuha 75 % prebivalcev, kar je več od slovenskega povprečja (73 %). Ljubezen do kuhinje gre z roko v roki z občutkom za red: skoraj 90 % anketiranih vidi pospravljanje kuhinje kot prispevek k svojemu osebnemu dobremu počutju. Prav tako jih je 70 % reklo, da raje kuhajo v privlačno oblikovani kuhinji.
Kuhinja za mnoge ni le prostor za kuhanje, ampak tudi kulisa za romantične trenutke: skoraj 30 % anketiranih poroča o posebnih izkušnjah v tem okolju. Poleg tega se kuharske sposobnosti dojemajo kot dejavnik šarma – vtis, ki ga deli 67 % ljudi v Hauts-de-France in dve tretjini Francozov. Vendar obstaja ena težava, ki je ne smemo prezreti: 74 % vprašanih pravi, da redno mečejo hrano, pogosto zato, ker jim je potekel rok uporabe ali so porcije prevelike.
Odnos Francozov do hrane
Vendar so razmisleki o kuhanju šele začetek. Druga raziskava kaže, da se približno 80 % Francozov ukvarja s prehranjevalnimi vprašanji, zanimanje pa se razlikuje glede na starost, dohodek in politična stališča. 72 % mladih odraslih med 18. in 24. letom ima posluh za hrano. Med starejšimi nad 65 let jih 96 % vidi skupne obroke kot nepogrešljiv element družinskih vezi.
Vendar pa obstajajo tudi zaskrbljujoči statistični podatki: medtem ko je 47 % ljudi z nizkimi dohodki zaskrbljenih zaradi svoje prehrane, je enaka številka le 16 % tistih z višjimi dohodki. Skrb za okolje je pogosto uvrščena na četrto mesto med prehranskimi vprašanji, kar kaže na pomanjkanje ozaveščenosti. Rešitev, ki zahteva spodbujanje samooskrbe s hrano v Franciji, podpira 36 % vprašanih, 32 % pa želi zagotoviti ustrezno plačilo kmetov.
Primerno je, da je ekološki sektor v zadnjih letih postal pomembnejši, medtem ko imata tradicionalni sir in vino še vedno osrednjo vlogo v francoski gastronomiji. Spremembe v prehranjevalnih navadah so očitne: vedno več ljudi se obrača na dostavo hrane, še posebej po pandemiji. Samo leta 2021 je več kot polovica Francozov naročila vsaj enkrat na mesec, kar je precejšnje povečanje glede na leto 2020.
Če povzamemo, kulinarika v Hauts-de-France je strastna zadeva, na katero močno vplivajo osebne vezi in kulturne tradicije. Hkrati prehranski izzivi odpirajo pomembna vprašanja o kulinarični dediščini in prihodnosti prehranjevalnih navad po vsej Franciji.