Okolju prijaznost domačih izdelkov: iluzija ali resničnost?

Okolju prijaznost domačih izdelkov: iluzija ali resničnost?

Ste vedeli, da je dojemanje hrane pogosto lahko varljivo? Aktualna raziskava Univerze v Göttingenu jasno kaže, da številni potrošniki precenjujejo okolju prijaznost domačih izdelkov. Študija v revijiKakovost in prednost hraneje bila objavljena, anketirala okoli 1000 ljudi o ekološkem ravnovesju paprike, jabolk in govedine iz Nemčije ter iz držav EU in nečlanic EU. Ugotovilo je, da se na uvoženo hrano pogosto gleda kot na bolj škodljivo za okolje, čeprav je lahko ravno nasprotno. Gabot poroča, da številni potrošniki ne morejo pravilno oceniti dejanskega ekološkega vpliva hrane.

Pogled v podatke pokaže, da je veliko domačih izdelkov uvrščenih med okolju prijazne, a je to lahko zavajajoče. Tako na primer paprika iz Španije, ki raste v neogrevanih rastlinjakih, pogosto velja za manj okolju prijazno kot nemška sorta. V resnici je španska paprika morda bolj okolju prijazna, saj potrebuje manj fosilnih goriv za ogrevanje, medtem ko nemška paprika prihaja iz ogrevanih sistemov. To kaže, kako pomembne so natančnejše informacije o poreklu in okoljske oznake, da bo naša potrošnja bolj trajnostna.

Različne percepcije, različne realnosti

Potrošniki v Nemčiji pogosto domnevajo, da je ekološko ravnovesje lokalne hrane boljše. Raziskovalci z Univerze Georg-August v Göttingenu so v svoji študiji jasno pokazali, da je uvožena hrana v mnogih primerih bolj okolju prijazna. Ocena vplivov na okolje kaže: Medtem ko je vrednost za nemško papriko 32,7, je vrednost za špansko papriko 49,5 in za maroško papriko celo 55,1. Pri jabolkih Nemci domače izdelke ocenjujejo s 23,7, bistveno slabše pa jabolka iz Čila z 59,5. Podobne vzorce lahko opazimo tudi pri govedini. Številke jasno kažejo, da samo poreklo ni dovolj za sprejemanje trajnostnih odločitev.

Ekonomski inštitut poudarja, da so emisije CO₂ iz govejega mesa lahko do 40-krat večje kot iz drugih virov beljakovin. To ponazarja ogromen ekološki odtis, ki ga pogosto pusti naša prehrana. Potrošniki se zato ne bi smeli odločati o nakupu le na podlagi izvora izdelkov, temveč se morajo informirati tudi o dejanskih vplivih na okolje in podnebje.

Potreba po večji preglednosti

Trenutna raziskava tudi kaže, da veliko anketirancev ni dovolj obveščenih, da bi se premišljeno odločali o nakupu. Raziskovalci opozarjajo, da so vplivi prometa pogosto precenjeni in da mednarodna trgovina sama po sebi ni škodljiva za okolje. Jasnejše označevanje izdelkov je ključnega pomena za pomoč potrošnikom pri boljšem razumevanju dejanskih vplivov na okolje. Raziskovanje in znanje zato priporoča, da se označbe porekla tehtajo v kombinaciji z drugimi informacijami, kot so okoljske oznake, da bi spodbudili trajnostne odločitve pri nakupu.

Navsezadnje ena stvar ostaja jasna: vredno je narediti korak nazaj in se vprašati o lastnih nakupovalnih navadah. Če bi vedeli, od kod prihaja hrana in kako je proizvedena, ne bi zaščitili le naših brbončic, ampak tudi okolje. Pojdimo k temu!