Podgane na lovu na netopirje: Nepričakovan boj za preživetje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Biologi dokumentirajo napade podgan na netopirje v Lüneburgu: nova nevarnost za ogrožene vrste in morebitna zdravstvena tveganja.

Biologen dokumentieren Rattenangriffe auf Fledermäuse in Lüneburg: eine neue Gefahr für bedrohte Arten und potenzielle Gesundheitsrisiken.
Biologi dokumentirajo napade podgan na netopirje v Lüneburgu: nova nevarnost za ogrožene vrste in morebitna zdravstvena tveganja.

Podgane na lovu na netopirje: Nepričakovan boj za preživetje!

Biologi so v jami Segeberg Kalkberg opazili nenavaden spektakel. Using infrared lamps and light barriers coupled with cameras, more than 30 attacks by brown rats on bats were documented over a period of five weeks. V 13 od teh primerov so bili napadi usodni za male leteče sesalce, ki jih podgane niso le pokončale, ampak so jih tudi odpeljale in pojedle. scinexx poročali. Ni prvič, da so opazili takšne incidente, saj so pojedena trupla netopirjev našli tudi v Lüneburškem Kalkbergu.

Rjava podgana (Rattus norvegicus), ki izvira iz vzhodne Azije, se je s pomočjo človeka razširila po vsem svetu in jo danes najdemo skoraj na vseh celinah, z izjemo Antarktike. Ta glodalec se je še posebej uveljavil v človeških naseljih in je znano, da se prehranjuje z rastlinsko in živalsko hrano. Posebna sposobnost rjavih podgan je uporaba brkov kot senzorjev tresljajev za zaznavanje netopirjev tudi v temi, kar je izjemna lovska strategija.

Lovske strategije rjavih podgan

Rjave podgane uporabljajo dve glavni strategiji, da ujamejo svoj plen: potrpežljivo čakajo na vhodu v zimska zatočišča netopirjev ali hitro napadejo, takoj ko netopirji počivajo ali pristanejo. Biologi ocenjujejo, da te populacije podgan v Segebergu vsako zimo ubijejo na tisoče netopirjev, kar ne skrbi samo za populacije netopirjev, ampak lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje ljudi. Te živali so vektorji virusov in obstaja možnost, da podgane poberejo patogene iz ubitih netopirjev in jih prenesejo v urbano okolje.

Čeprav trenutno ni dokazov o akutnem zdravstvenem tveganju, je nadzor nad populacijo podgan v mestih in v bližini zatočišč netopirjev nujen. Ciljni pristop ne bi mogel le zaščititi ogroženih populacij netopirjev, ampak tudi zmanjšati možna tveganja za zdravje ljudi. Po ocenah bi lahko majhna kolonija le 15 rjavih podgan plenila 7 % od približno 30.000 netopirjev, ki hibernirajo v regiji, kar dodatno ponazarja obseg problema.

Pogled na rjavo podgano

Za rjavo podgano je značilna spremenljiva barva kožuha, ki sega od umazano sivo-rjave do temno rjavo-črne. Ima dolžino glave in telesa od 18 do 26 cm z enako dolgim ​​repom in tehta med 170 in 350 grami. Razmnožuje se vse leto in spolno zrele živali skotijo ​​od enega do 15 mladičev. V svojem naravnem habitatu naseljujejo gozdove in grmovja, v urbanih okoljih pa jih pogosto najdemo v kanalizaciji, na odlagališčih ali celo v kleteh.

To navdušujoče dokazuje, zakaj sta zaščita netopirjev in nadzor populacije rjavih podgan zelo pomembna za zdrav ekosistem. Z nadaljnjim spremljanjem razmer in ustreznim ukrepanjem je mogoče doseči ravnovesje med vrstami, kar bo koristilo netopirjem in ljudem na tem območju.