Bolsonaro v zaporu: 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara!

Bolsonaro v zaporu: 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara!

Jair Bolsonaro, nekdanji predsednik Brazilije, je svojo 27-letno zaporno kazen začel prestajati 25. novembra 2025. Ta kazen je posledica njegove obsodbe zaradi neuspešnega prevzema oblasti po volitvah leta 2022, na katerih ga je očitno premagal Luiz Inácio Lula da Silva. Državno vrhovno sodišče, ki ga vodi sodnik Alexandre de Moraes, je odločilo, da mora Bolsonaro prestajati kazen v zaporu, ker ni bilo mogoče zanemariti nevarnosti pobega. Bolsonaro, ki je bil do nedavnega v hišnem priporu, je bil v zadnjih mesecih pogosto na naslovnicah, nenazadnje tudi zaradi spodletelega poskusa uničenja njegovega elektronskega nadzornega obeska s spajkalnikom.

Tudi poročali Le Monde, da je bil 11. septembra 2025 Bolsonaro spoznan za krivega vodenja "zločinske organizacije", ki je načrtovala državni udar. Sodniki so "krizo strahu" in s tem povezano manipulacijo njegove nadzorne naprave razumeli kot poskus pobega iz pripora. Zaradi teh incidentov se je sodišče na koncu odločilo, da ga vrne v pripor.

Od 26. novembra je Bolsonaro nastanjen v kompleksu brazilske zvezne policije, kjer živi v majhni celici, veliki približno 12 kvadratnih metrov. Kljub izolaciji ima nekaj ugodnosti: klimatsko napravo, televizijo in zasebno kopalnico. Vendar je nekdanji šef varnostne službe Bolsonaro prebegnil v ZDA in ga zdaj obravnavajo kot ubežnika, petim njegovim nekdanjim uslužbencem pa grozi tudi zaporna kazen med 19 in 26 leti.

Politične posledice in zdravstvene težave

Bolsonaro, ki je med svojim predsedovanjem med letoma 2019 in 2022 večkrat povzročil polemike, je trenutno opisan kot "psihološko uničen". Mnogi državljani in strokovnjaki opazujejo, kako bi se lahko brazilska politična pokrajina razvijala brez njegove prevladujoče vloge. Njegov nekdanji tekmec Lula, prav tako zaprt zaradi obtožb korupcije, je bil nedavno rehabilitiran, kar je dodatno vplivalo na brazilsko politično dinamiko.

Glasno La Presse Zaradi te spremembe na oblasti je prihodnost brazilske desnice negotova. Bolsonaro, zdaj že četrti brazilski predsednik, ki je zaprt, pušča praznino v političnem okolju, ki je morda ne bo zlahka zapolniti. Odsotnost njegovega vplivnega značaja bi lahko vplivala na mobilizacijo njegovih podpornikov in še dodatno zaostrila družbene napetosti.

V času, ko je zaupanje v brazilske institucije in demokracijo na preizkušnji, Bolsonaro ne velja le za posameznika, temveč tudi za simbol izzivov, ki jih mora država premagati. Naslednjih nekaj mesecev se obeta turbulentnost, saj se politični valovi še naprej kopičijo. Ali bo brazilska demokracija iz te krize izšla močnejša, bomo še videli.