Šok zaradi ptičje gripe: 150.000 kokoši v Vechti morajo pobiti!

Šok zaradi ptičje gripe: 150.000 kokoši v Vechti morajo pobiti!

Ptičja influenca, resna težava za kmetijstvo v Spodnji Saški, se hitro širi. V okrožju Vechta je treba zaradi dveh potrjenih izbruhov skupno usmrtiti skoraj 150.000 kokoši nesnic in puranov. Prvo okužbo so odkrili v skupnosti Goldenstedt, sledil ji je še en primer v okrožju mesta Vechta. Usmrtitev teh živali se že pripravlja, saj je situacija resna. Medtem ko ima Spodnja Saška največ primerov s 17 podjetji, so o izbruhih poročali tudi v desetih drugih zveznih deželah. Tu se je izkazalo, da je ptičja gripa, uradno znana kot HPAIV (H5N1), zelo nalezljiva in pogosto smrtna virusna bolezen pri živalih, ki povzroča simptome, kot so visoka vročina, izguba apetita in težko dihanje. Vendar pa po podatkih Inštituta Roberta Kocha trenutno obstaja zelo nizko tveganje za ljudi.

Toda pogled na številke pokaže razsežnost krize: od začetka trajajoče epidemije je bilo na Spodnjem Saškem ubitih že več kot 150.000 živali. Samo v petek so poročali o štirih novih izbruhih na farmah, pri čemer je en primer prizadel 130.000 živali. V občini Lutten je na seznamu za odstrel 130.000 kokoši nesnic, v Vechti pa je treba izločiti dodatnih 13.150 puranov. Vse večji je pritisk na rejce perutnine, ki zaradi razmer pozivajo k obveznim hlevom po vsej državi, da bi zaščitili živali in preprečili nadaljnje širjenje virusa. Trenutno je prizadetih tudi več okrožij, kot so Cloppenburg, Diepholz, Emsland, Heidekreis in Stade. Okrožje Cloppenburg je zabeležilo največ izbruhov s sedmimi primeri.

Zaščitni ukrepi in ekonomski vplivi

Ministrica za kmetijstvo Miriam Staudte (Zeleni) govori o regionalno različnih izbruhih in poudarja gospodarski pritisk za pozivi k obveznim hlevom. Posarje je prva zvezna dežela, ki je uvedla obveznost reje perutnine v hlevih, ki bo kmalu začela veljati. Nadaljnji znak nujnosti je zahteva zveznega ministrstva za kmetijstvo EU, da zviša zgornjo mejo za izplačilo odškodnin s 50 evrov na do 110 evrov. Polovico najvišje stopnje krijeta država in sklad Spodnje Saške za boj proti boleznim živali, ki je namenjen prizadetim kmetom.

Gospodarske posledice se že čutijo. Pričakuje se dvig cen račjega in gosjega mesa, saj se živalski vrtovi pripravljajo na možne posledice izbruha. Predsednik nemške perutninske industrije Friedrich-Otto Ripke priporoča odvzem živali iz narave, da bi čim bolj zmanjšali tveganje okužbe.

Zunaj hleva: Pogled na divje ptice

Med prostoživečimi pticami so še posebej prizadeti tudi žerjavi. Ocenjuje se, da je letos zaradi ptičje gripe poginilo že okoli 2000 žerjavov, mnogi med njimi v severnem Brandenburgu in na drugih okuženih območjih. Ravnanje z obolelimi ali mrtvimi divjimi pticami zahteva posebno previdnost, javnost pa pozivamo, da takšne najdbe prijavi pristojnim organom. Za varovanje zdravja živali in nenazadnje tudi ljudi je treba dosledno upoštevati higienska pravila za rejce perutnine.

Ptičja influenca ostaja resen problem in jasno je, da je potrebno ukrepanje. Ne smemo podcenjevati regionalnih predpisov in priporočil, da bi zaustavili širjenje virusa in podprli kmetijstvo v Spodnji Saški v teh zahtevnih časih.

Na splošno se zdi, da ptičja gripa predstavlja obsežen izziv za perutninsko industrijo, ki predstavlja gospodarska in zdravstvena tveganja. Poziv k povečanju zaščitnih ukrepov je vse glasnejši in je nujen za obvladovanje razmer in preprečitev večje škode.