Razkorak med severom in jugom: Kdo nosi breme Bundeswehra v Nemčiji?

Razkorak med severom in jugom: Kdo nosi breme Bundeswehra v Nemčiji?

Bundeswehr se sooča z velikimi izzivi, zlasti v kontekstu žive realnosti v Nemčiji. Nemčija namerava do konca leta 2027 v Litvi vzpostaviti novo brigado s 4800 vojaki, ki bodo svoje naloge opravljali na vzhodnem krilu Nata. Vendar osredotočenost zaposlovanja kaže presenetljiv razkorak med severom in jugom. To izhaja iz aktualnega poročila, ki preučuje izvor vojakov in poudarja, kako različno je breme obrambe porazdeljeno med različnimi zveznimi deželami. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je impresivnih 529 vojakov na 100.000 prebivalcev, medtem ko je na Bavarskem le 188 vojakov in v Baden-Württembergu le 105 vojakov. Podobno slabo izgledajo stvari v mestih-državah: v Berlinu je le 118 vojakov na 100.000 prebivalcev, v Hamburgu 175 in v Bremnu 185.

Eden od razlogov za takšno porazdelitev bi lahko bil v gospodarskih razmerah v regijah. Po mnenju Kettner Edelmetalle nosijo gospodarsko šibkejša območja, predvsem na severu in vzhodu, glavno breme državne obrambe. Tukaj je služba v Bundeswehru pogosto edina karierna možnost. Sinovi in ​​hčere iz strukturno šibkih regij tvegajo svoja življenja na misijah v tujini, medtem ko gospodarsko močnejša območja, kot je južna Nemčija, kjer imajo sedež številna velika podjetja, pogosto le omejeno prispevajo k zagotavljanju obrambe. To neravnovesje postavlja vprašanja o pravičnosti. V trenutnih razmerah v svetu, ki jih zaznamujeta vojna v Ukrajini in grožnja iz Rusije, postaja odgovornost za varnost vse bolj aktualna.

Naloge Bundeswehra naraščajo

Naloge Bundeswehra naraščajo ne le zaradi nameščanja novih enot v Litvi, ampak tudi zaradi nenehno naraščajočih potreb. Obrambni politik Roderich Kiesewetter izraža zaskrbljenost glede učinkovitosti prostovoljnega služenja vojaškega roka in njegove sposobnosti, da zadosti potrebam po dovolj usposobljenih vojakih. Študije kažejo, da naj bi trenutno delovno silo, ki šteje 182.000 vojakov, povečali na 260.000 poklicnih vojakov, načrtovana pa je rezerva 200.000 nekdanjih pripadnikov vojaškega roka. Toda kako je to mogoče doseči? Nekateri strokovnjaki nujno pozivajo k večji družbeni cenitvi vojakov, da bi spodbudili novačenje in zagotovili naslednjo generacijo.

Po poročanju DW je cilj Bundeswehra 203.000 vojakov. Vendar pa zaskrbljujoč trend kaže, da bo kljub povečanju števila prosilcev leta 2024 vsak četrti človek zapustil Bundeswehr v prvih šestih mesecih. Eden od razlogov za to je lahko želja po nalogah blizu doma, ki je ni mogoče vedno izpolniti. Eva Högl, obrambna komisarka Bundestaga, poudarja potrebo po popolnoma delujočem Bundeswehrju v tem trenutku.

Potrebni ukrepi za izboljšanje

Osrednja točka razprave je opremljenost Bundeswehra. Po hitro naraščajočem posebnem skladu v višini 100 milijard evrov za izboljšanje vojaških zmogljivosti, ki se je še posebej pospešil po napadu Rusije na Ukrajino, obstaja velika potreba po ukrepanju. Medtem ko je bil poudarek preusmerjen na nabavo opreme za hitro premestitev, kot so bojna letala in tanki, zagotavljanje funkcionalne obsežne opreme in rezervnih delov ostaja izziv.

Ne gre zanemariti niti razprave o morebitnem obveznem služenju mladih. Högl predlaga "socialno leto", ki se lahko izvaja tako v Bundeswehru kot v socialnih ustanovah. To bi lahko pomagalo ustvariti nove priložnosti za zaposlovanje in hkrati prispevati k družbi. Ideja je spodbujanje družbene odgovornosti in boljše vključevanje vojakov.

Položaj Bundeswehra in razporeditev vojakov kažeta, da je tukaj nujen še pomembnejši družbeni diskurz. Ostaja upati, da bodo bogate regije prispevale pravičen delež k nacionalni obrambi in da bo breme zato pravičneje porazdeljeno. Ker navsezadnje gre za varnost vseh.