Karin Prien: sorodniki izginejo - temna usoda!

Karin Prien: sorodniki izginejo - temna usoda!

Kiel, Deutschland - V trenutni razpravi o migracijah in geopolitičnih izzivih Karin Prien, ministrica za izobraževanje Schleswig-Holstein, nujno govori o svoji lastni izkušnji. V intervjuju pojasnjuje, da ima v svoji domovini samo enega sorodnika, drugi sorodniki pa so bili bodisi "ubiti ali izseljeni". Ta osebni odnos ponazarja učinke migracij in konfliktov na življenje mnogih ljudi, kot kaže tudi razprava o migracijski politiki v Nemčiji. V javnem dojemanju Priena tragedija takšne usode prejme človeško razsežnost, ki se pogosto izgubi v političnih razpravah. Informacije o tem najdete v članek Spiegel.

Kontekst izjav Priens je še posebej pomemben, ker se Nemčija v zadnjih letih sooča z različnimi izzivi migracijske politike. Poročilo fundacije Körber razkriva, da ukrajinski sekretar v splošni populaciji velja za največji zunanji politični izziv. Septembra 2023 je 45 odstotkov anketiranih izjavil, da je bila vojna v Ukrajini glavni problem, medtem ko je migracije omenjenih le 31 odstotkov kot pereča tema. Te številke kažejo vse večjo zaskrbljenost zaradi geopolitičnih razmer, vendar tema migracij ostaja osrednja za številne ljudi v Nemčiji.

migracije kot družbena tema

Migracije so že leta v središču javne razprave in dosegajo nove dimenzije z različnimi krizami, kot je državljanska vojna v Siriji. Nemčija je od leta 2015 prejela več kot milijon beguncev, medtem ko je bilo število prošenj za azil leta 2024, brez katere iz Ukrajine je bilo približno 251.000. Pomembno padec za približno 29 odstotkov v primerjavi s preteklim letom ponazarja dinamično naravo te teme. Rezultat je intenziviranje razprave o politiki azila in migracij, zlasti glede na napade v Mannheimu in Solingenu, ki ne vplivajo le na politiko, ampak tudi bistveno oblikujejo vedenje volivcev ljudi v Nemčiji.

Politična pokrajina se spreminja: alternativa Nemčiji (AFD) je na državnih volitvah v Thuringiji in Saški dosegla več kot 30 odstotkov in lahko na naslednjih zveznih volitvah dosegla do 20,8 odstotka. Raziskava kaže, da 77 odstotkov anketiranih poziva k prevozu migracijske politike, več kot 90 odstotkov podpornikov AFD in BSW pa je za novo politiko azila, medtem ko 65 odstotkov podpornikov SPD predstavlja podobna stališča. Zaradi teh dogodkov je zvezna vlada reagirala s povečanimi deportacijami in zaostrenim mejnim nadzorom.

javno mnenje in prihodnji izzivi

Prebivalstvo se vedno bolj vidi na meji zmogljivosti glede na vključitev beguncev. Glede na to situacijo statistika govori jasen jezik: približno 32 odstotkov anketiranih meni, da bi bilo mogoče deportirati več zavrnjenih prosilcev za azil. Hkrati občine zahtevajo podporo, ker so številni snemalni objekti preobremenjeni. Pritisk narašča in vlada se mora odzvati na pomisleke ljudi in hkrati najti humano rešitev za migrante.

EU se je tudi leta 2023 odločila tudi za nova pravila o azilu, ki ljudem zagotavljajo majhno možnost, da se zadržijo na zunanjih mejah. To bi moralo pomagati državam z visokimi begunci, kot sta Italija in Grčija, da bi se olajšale prekomerne obremenitve. Še vedno je bistvenega pomena za iskanje evropskih rešitev pri reševanju beguncev, da bi pomirili javno mnenje in razvili skupno razumevanje izzivov.