Žalovanje za Rolfom Hilgenfeldom: umrl je pionir biokemije
Lübeck žaluje ob izgubi prof. dr. Rolfa Hilgenfelda, pionirja strukturne biologije in virologije, ki je umrl 19. junija 2025.

Žalovanje za Rolfom Hilgenfeldom: umrl je pionir biokemije
19. junija 2025 je znanstveni svet izgubil enega svojih izjemnih umov. Prof. dr. dr. h. c. Rolf Hilgenfeld, pomemben nemški biokemik, ki je pomembno prispeval k raziskavam koronavirusov, je umrl v Bad Schwartauu v starosti 71 let.[[1]](https://www.dzif.de/de/stillem-gedenken-rolf-hilgenfeld) Hilgenfeld ne pušča le velike luknje v znanstveni skupnosti, ampak tudi globok občutek sočutja med družino, sodelavci in spremljevalci.
Rolf Hilgenfeld se je rodil 3. aprila 1954 v Göttingenu in je že zgodaj vedel, kam ga bo vodila pot. Študiral je kemijo na univerzah v Göttingenu in Freiburgu, kjer je diplomiral leta 1981. Znanstvena kariera ga je vodila na Inštitut Maxa Plancka za biofizikalno kemijo in Svobodno univerzo v Berlinu, kjer je leta 1987 doktoriral z disertacijo o strukturi rastlinske proteaze. Od leta 1995 do 2002 je bil direktor Inštituta za molekularno biotehnologijo, leta 2003 pa se je preselil na Univerzo v Lübecku, ki jo je vodil kot direktor Inštituta za biokemijo do svoje upokojitve leta 2020.[[2]](https://de.m.wikipedia.org/wiki/Rolf_Hilgenfeld)
Pionir v raziskovanju virusov
Hilgenfeld ni bil le strasten znanstvenik, ampak tudi pionir na področju nemške strukturne biologije. Njegovo delo na področju strukture virusov, kot so SARS, MERS-CoV, Zika in SARS-CoV-2, ga je naredilo mednarodno prepoznavnega. Zlasti med pandemijo SARS 2002/2003 je njegova objava o tridimenzionalni strukturi proteaze virusa SARS povzročila veliko razburjenja in postavila temelje za razvoj protivirusnih zdravil. Tesno je sodeloval z raziskovalnimi ustanovami na Kitajskem in bil priznan kot eden od »visoko citiranih raziskovalcev 2024«.[[1]](https://www.dzif.de/de/stillem-gedenken-rolf-hilgenfeld)
Hilgenfeldov interdisciplinarni pristop, ki je združeval biokemijo, virologijo in odkrivanje zdravil, je vodil do pomembnega napredka pri razvoju zdravil. Izjemen dosežek je bila razjasnitev strukture glavne proteaze SARS-CoV-2 Mpro v začetku leta 2020, kar je njegovi ekipi omogočilo razvoj zaviralca alfa-ketoamida, ki je bil učinkovit tudi proti SARS-CoV-2. Ti dosežki so mu leta 2023 prinesli medaljo Carla Hermanna Nemškega društva za kristalografijo.[[2]](https://de.m.wikipedia.org/wiki/Rolf_Hilgenfeld)
Trajna dediščina
Hilgenfeldova zavezanost znanosti je presegla tudi raziskave. Že leta 2010 se je aktivno zavzemal za ohranitev Medicinske fakultete Univerze v Lübecku, kar kaže na njegovo globoko zakoreninjeno povezanost s svojim institucionalnim domom. Do smrti je delal kot višji profesor na univerzitetnem inštitutu za molekularno medicino in bil še posebej aktiven v nemškem centru za raziskave okužb (DZIF). Njegovo neutrudno delo je visoko cenjeno v strokovnem svetu in širše.[[1]](https://www.dzif.de/de/stillem-gedenken-rolf-hilgenfeld)
Z Rolfom Hilgenfeldom znanost ne izgublja le učenjaka, ampak osebo, ki je gradila mostove med disciplinami. Njegova zapuščina bo živela v biokemiji in virologiji ter utirala pot prihodnjim generacijam raziskovalcev.[[2]](https://de.m.wikipedia.org/wiki/Rolf_Hilgenfeld)