Policijsko nasilje v St. Pauliju: Državljani se branijo pred rasnim profiliranjem!

Policijsko nasilje v St. Pauliju: Državljani se branijo pred rasnim profiliranjem!

V St. Pauliju, ki je nekoč ponosno slovel kot kulturno središče, je vedno več glasov zaskrbljenosti glede varnostnega koncepta hamburške policije. Soseska je od leta 2016 razglašena za »nevarno mesto«, kar ključno vpliva na življenja stanovalcev. Številne pritožbe o policijskem nasilju in rasnem profiliranju, zlasti proti črncem, krožijo. V zastrašujočem poročilu je policija dokumentirala več kot 10.000 kontrol med aprilom in junijem 2023. Kljub temu prebivalstvo ostaja negotovo, kakšno je dejansko stanje. Tako poroča taz da nenehna policijska prisotnost med prebivalci zganja strah in negotovost.

V preteklem letu je bilo več incidentov, v katerih je policija posredovala z izvlečenim orožjem. Te zastrašujoče situacije, kot je primer temnopolte osebe, ki so jo avgusta spravili na tla in obdržali policisti v civilu, so dvignile obrvi. Poleg tega je kritično obravnavano policijsko nasilje, zlasti v luči primera Lorenza A., ki je bil aprila smrtno poškodovan. Kampanja "St. Pauli za vsakogar! – brez diskriminacije, izgona in policijskega nasilja" je združila moči s približno 60 deležniki okrožja in poziva h koncu visoke policijske prisotnosti. Tiskovni predstavnik zavezništva Steffen Jörg je izrazil resno zaskrbljenost glede razmer in poziva k varnemu St. Pauliju za vse, v katerem je prednostna naloga odprava delovne skupine za droge in posebnih policijskih con.

Vse več kritik in zahtev

A policija očitke o rasnem profiliranju ostro zavrača. Poudarja, da njene ukrepe sprejema glede na priložnost in situacijo. Po mnenju policije izvor in barva kože nista merila za njihovo početje. Kljub tem zagotovilom kritiki trdijo, da policijska navzočnost ne prispeva k ustvarjanju varnosti, temveč širi strah in negotovost. Moana Kahrmann iz raziskovalnega projekta opozarja na odgovornost policije za zagotavljanje varnosti vseh. Ocena, ki jo je objavila Levica, prav tako kaže: od skoraj 370.000 pregledov, odkar je bila uvedena delovna skupina za droge, se je samo 0,5 % primerov končalo z nalogi za prijetje.

Mesto je v skupino za boj proti drogam vložilo več kot 1,4 milijona policijskih ur, kar je davkoplačevalce skupaj stalo skoraj 95 milijonov evrov. A zdi se, da obljube policije ne delujejo. Čas je, da se prebivalci borijo za spremembe. Potreba po ukrepanju je jasno vidna. Glasovi, ki pozivajo k prenehanju diskriminacije in nasilja s strani policije, postajajo vse glasnejši. Za ponovno vzpostavitev harmoničnega sobivanja v soseski je treba odpraviti posebne cone in rasistične ukrepe policije.

Pogled v preteklost in prihodnost

Problem rasnega profiliranja ni nov in o njem vedno znova razpravljajo različni strokovnjaki. Študija o rasnem profiliranju kaže na daljnosežne psihosocialne posledice rasističnega policijskega nasilja. Glede na Zvezna agencija za državljansko izobraževanje Ta institucionalni rasizem bi lahko povzročil dolgoročno družbeno škodo. Zahteva po reformi policijskega dela v korist vseh prebivalcev ostaja eksplozivna.

St. Pauli je torej na točki, kjer je treba slišati glasove prebivalstva. Varnost in spoštovanje do vseh mora biti v središču pozornosti, da se zagotovi mirno sobivanje.