Švica si prizadeva za mir: zahteva se vrnitev Armencev v Gorskem Karabahu!

Švica si prizadeva za mir: zahteva se vrnitev Armencev v Gorskem Karabahu!

Kot pomemben korak k rešitvi dolgoletnega spora med Armenijo in Azerbajdžanom je bil danes podpisan mirovni sporazum, ki ga je začela Bela hiša. Christian Solidarity International (CSI) je bil zadovoljen s tem napredkom in zdaj poziva k izvajanju švicarske mirovne pobude za regijo Gorski Karabah. Sporazum sta podpisala armenski premier Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in pomeni prelomnico v zaostrenih odnosih med državama. CSI toplo pozdravlja ta dogovor, ki je nastal kot rezultat intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod okriljem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dr. John Eibner, predsednik CSI, je čestital Trumpu za uspeh v mediaciji.

Več kot 120.000 razseljenih Armencev nujno čaka na vrnitev v domovino, švicarska pobuda pa poziva, naj bo ta vrnitev sestavni del stabilnega mirovnega načrta. Obenem je švicarski parlament vlado pooblastil za organizacijo mirovnega foruma med Azerbajdžanom in predstavniki ljudstva Gorskega Karabaha. Sopredsednika švicarske mirovne pobude Stefan Müller-Altermatt in Erich Vontobel sta poudarila, da trajnega miru ni mogoče doseči brez vrnitve Armencev.

Ozadje mirovnega procesa

Srečanje v Beli hiši, na katerem je bila podpisana mirovna pogodba, ni samo združila voditeljev držav, ampak je pomenilo pomemben strateški korak k oblikovanju nove trgovske poti, »Trumpove poti za mednarodni mir in blaginjo« (TRIPP). Ta pot naj bi Azerbajdžanu omogočila dostop do njegove eksklave Nakhichevan prek armenskega ozemlja, prva pogajanja o tem pa naj bi se začela prihodnji teden. Trump je ta trenutek označil za zgodovinski korak in poudaril, da sta "končno sklenila mir".

Alijev je ta dan označil za korak k "večnemu miru na Kavkazu", medtem ko je Pašinjan sporazum označil za "pomemben mejnik". Te razlage so v nasprotju z napetostmi, ki še vedno prevladujejo. Kljub dogovoru med državama še vedno ni končne mirovne pogodbe in notranjepolitične razmere v Armeniji ostajajo napete. Pašinjan je sporen in Azerbajdžan nadaljuje pritisk na Erevan, vključno z zahtevami po ustavnih spremembah.

Regionalni odzivi in ​​izzivi

Konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom ima zgodovinske korenine, ki segajo v čas razpada Sovjetske zveze. Gorski Karabah, ki po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, so do jeseni 2023 nadzorovali etnični Armenci. Potem ko ga je Azerbajdžan ponovno zasedel, je več kot 100.000 ljudi zbežalo iz regije. Azerbajdžan se lahko zanese na vojaško premoč in podporo izvoza nafte in plina ter Turčije in Rusije.

Možnosti novega koridorja so že dolgo sporne, vendar je cilj novega sporazuma spodbujanje trgovine brez konfliktov v regiji. To potezo razumejo tudi kot poskus ZDA, da bi utrdile svoj geopolitični vpliv, medtem ko Rusija, nekdanja zaščitna sila Armenije, vidi sporazum kot strateški poraz. Iran je zaskrbljen zaradi možnih ozemeljskih vplivov. Drug velik problem ostaja jemanje talcev, saj je v Azerbajdžanu še vedno zaprtih več deset armenskih zapornikov.

Če povzamemo, je treba še videti, kako bodo politični dogodki v prihodnjih tednih in mesecih vplivali na mir v regiji. Z jasnim poudarkom na procesu vračanja razseljenih Armencev in stabilnosti miru je treba storiti še veliko. Kot poudarja CSI, je stabilen mir in pozitiven razvoj mogoče doseči le s konkretnimi koraki.

Več podrobnosti o tej temi najdete v poročilih iz Press portal in SRF.