Švica je začela mirovno pobudo za vrnitev karabaških Armencev

Švica je začela mirovno pobudo za vrnitev karabaških Armencev

Kaj se dogaja na južnem Kavkazu? To vprašanje trenutno ne zadeva le politike in diplomacije, ampak tudi številne ljudi, ki so zbežali iz regije in bi se radi vrnili. V Švici trenutno potekajo prizadevanja za vzpostavitev mirovnega foruma za Armence iz Gorskega Karabaha, ki jih je razselil Azerbajdžan. To so sprožili različni švicarski parlamentarci, podpora pobudi pa narašča, kot poroča presseportal.ch.

Nacionalni svetnik Erich Vontobel (EDU, ZH) je zvezno vlado pozval, naj prevzame dejavnejšo vlogo pri oblikovanju mednarodnega mirovnega foruma. Cilj: spodbujanje odprtega dialoga med Azerbajdžanom in predstavniki približno 100.000 razseljenih karabaških Armencev. Pri tem je Vontobel opozoril, da Švica kot država depozitarka ženevskih konvencij ne more stati križem rok. Zvezni svet pa Coalition Suisse Internationale (CSI) kritizira zaradi "malodušnih signalov" glede izvajanja poslanskih mandatov.

Forum miru: Žarek upanja za prebivalce Porenja?

Ustanovitev odbora »Švicarska mirovna pobuda za Gorski Karabah« konec maja 2025 s strani 19 članov nacionalnega sveta in sveta držav je veljala za pomemben korak za spodbujanje vračanja razseljenega prebivalstva. Generalni direktor CSI Simon Brechbühl poudarja, da izgon krščanskih Armencev ni le humanitarna zadeva, ampak tudi stvar mednarodnega prava. Vprašanje vrnitve je ključna skrb ne le prizadetih v konfliktu, ampak tudi celotne mednarodne skupnosti.

Podpora mirovnemu forumu presega politične tabore. Na primer, nacionalni svetnik Nicolas Walder (Zeleni, GE) je podprl predlog, ki ga je treba vložiti 19. septembra 2024, in se skliceval na prijateljstvo z armenskim prebivalstvom. Poleg tega je zvezna predsednica Viola Amherd poudarila potrebo po zaščiti pravic povratnikov v skladu z mednarodnim pravom, kar dodatno poudarja nujne pozive Švici k aktivni udeležbi v pogajanjih.

Status quo in obeti

Azerbajdžan doslej ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje pri vrnitvi Armencev iz Gorskega Karabaha. Brechbühl svari pred morebitno eskalacijo, če tega ne bomo upoštevali. Izgon 120.000 karabaških Armencev jeseni 2023 na splošno velja za resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Vendar pa večina glasov v Državnem svetu kaže, da v švicarski politiki obstaja volja, da prevzame odgovornost in se osredotoči na mir in dialog.

Kavkaški konflikt, katerega korenine so v sovjetski nacionalni politiki in samovoljni razmejitvi meja, kaže na nepravočasno ukrepanje mednarodnih organizacij. Ravno zaradi tega je trenutna pobuda za Južni Kavkaz še toliko pomembnejša. Če bo Švica ustanovila forum, bo to lahko prvi korak k mirni rešitvi, ki bo upoštevala potrebe povratnikov. Politična volja in dialog lahko na koncu zgradita mostove, ki omogočajo vrnitev in mir. Videti je treba, kako se bo ta razvoj odvijal.