Švica začne mirovno pobudo za vrnitev Armencev Karabacha

Švica začne mirovno pobudo za vrnitev Armencev Karabacha

Binz, Schweiz - Kaj se dogaja v južni koks? To vprašanje se trenutno ne ukvarja samo s politiko in diplomacijo, ampak tudi številni ljudje, ki so pobegnili iz regije in si želijo vrnitve. Trenutno v Švici obstajajo težnje, da bi ustvarili mirovni forum za gorske karabaške armence, ki jih je razselil Azerbajdžan. To so začeli različni švicarski parlamentarci, podpora za pobudo pa raste, kot je poročalo pressportal.ch.

Nacionalni svetnik Erich Vontobel (EDU, ZH) je zaprosil zvezno vlado, naj poskrbi za bolj aktivno ustvarjanje mednarodnega mirovnega foruma. Cilj: Spodbujati odprt dialog med Azerbajdžanom in predstavniki ljudi približno 100.000 razseljenih Karabachovih Armencev. V tem kontekstu je Vontobel opozoril, da Švica kot odlagališče ženevskih konvencij ne more stati. Koalicija Suisse Internationale (CSI) po drugi strani kritizira zvezni svet zaradi svojih "odvračanih signalov" za izvajanje parlamentarnih odredb.

Friedensforum: žarek upanja za Rhineland?

Ustanovitev odbora "Švicarska mirovna pobuda za Bergkarabach" Konec maja 2025 s strani 19 članov Nacionalnega in državnega sveta je veljal za pomemben korak za napredovanje vrnitve razseljenega prebivalstva. Generalni direktor CSI, Simon Brechbühl, poudarja, da izgon krščanskih Armencev ni le humanitar, ampak tudi stvar mednarodnega prava. Tema vračanja je osrednja skrb ne le za tiste, ki jih je prizadel konflikt, ampak tudi za celotno mednarodno skupnost.

Podpora mirovnemu forumu je lahko čez politični tabor. Na primer, nacionalni svetnik Nicolas Walder (Greens, GE) je podprl predlog, ki ga je treba predložiti 19. septembra 2024 in se sklicevati na prijateljstvo z armenskim prebivalstvom. Poleg tega je zvezna predsednica Viola Amherd poudarila potrebo po zaščiti pravic povratnikov v skladu z mednarodnim pravom, kar še dodatno poudarja nujne zahteve po aktivni udeležbi v Švici v pogajanjih.

Status quo in Outlook

Do zdaj je Azerbajdžan zamudil pripravljenost za sodelovanje, da bi vrnil Bergkarabach Armenci. Brechbühl opozarja na morebitno stopnjevanje, če bi bilo to neopaženo. Izgon 120.000 Karabachovih Armencev jeseni 2023 na splošno velja za resno kršitev humanitarnega mednarodnega prava. Vendar večina glasov iz Nacionalnega sveta kaže, da je volja v švicarski politiki prevzeti odgovornost in uporabljati mir in dialog.

Kavkaški konflikt, katerega korenine so v sovjetski politiki državljanstva in poljubnih mejah, kaže na neuspeh mednarodnih organizacij, da bi ravnale pravočasno. Prav to je še bolj pomembna trenutna pobuda za Južni Kavkaz. Če Švica ustvari forum, bi to lahko bil prvi korak k mirni rešitvi, ki upošteva potrebe povratnikov. Konec koncev lahko politična volja in dialog naredi mostove, ki omogočajo vrnitev in mir. Še naprej je treba videti, kako so ta razvojna dogodka oblikovana.