Vseslovenska akcija proti sovražnemu govoru: Aktivna tudi policija v MV!
Državna akcija proti sovraštvu na internetu: policija MV sodeluje pri preiskavah kaznivih sovražnih objav in žalitev.

Vseslovenska akcija proti sovražnemu govoru: Aktivna tudi policija v MV!
V odločilen korak proti sovraštvu in razburjenju na internetu je danes potekala vseslovenska kampanja pod vodstvom Zvezni urad kriminalistične policije (BKA) namesto. Policija je bila vključena tudi v ukrepe v Mecklenburg-Predpomorjanskem, čeprav tukaj niso izvajali nobenih preiskav. Eden od fokusov preiskave je bil primer iz Neubrandenburga, ki zadeva predvsem žalitve političarke AfD Alice Weidel.
Glede na Južnonemški časopis V tem dnevu akcije je bilo izvedenih več kot 180 ukrepov v več kot 140 preiskavah, med drugim razpisanih več kot 65 hišnih preiskav. Zaslišali so številne osumljence. Notranji minister Severnega Porenja-Vestfalije Herbert Reul (CDU) je jasno povedal, da se digitalni piromani ne smejo skrivati za mobilnimi telefoni ali računalniki.
Vse večji izziv: zločin iz sovraštva na internetu
Izzivi obravnave zločinov iz sovraštva so v digitalni dobi vztrajno naraščali. Strokovnjaki se pritožujejo, da domači in pravosodni organi, predvsem policija, storijo premalo v boju proti tovrstnim kaznivim dejanjem. The Prif Blog poudarja pomanjkanje učinkovite digitalne policijske strategije za boj proti zločinom iz sovraštva. Zlasti preventivni ukrepi so lahko pogosto neustrezni.
Statistični podatki kažejo zaskrbljujoč porast: po podatkih BKA se je število primerov kaznivih sovražnih objav med letoma 2021 in 2024 več kot početverilo. Dve tretjini teh sovražnih objav prihaja iz desničarskega spektra, prizadete pa so tudi levičarske, verske ali tuje ideologije. V letu 2021 je bilo zabeleženih 10.501 primerov politično motiviranih kaznivih dejanj, od tega 2411 kaznivih dejanj iz sovraštva.
Strah, imenovan sovražni govor
Sovražni govor se nanaša na jezikovno izražanje nenaklonjenosti ali predsodkov do določenih družbenih skupin in ima lahko pomembne družbene posledice. To obliko izražanja lahko pogosto obravnavamo kot kaznivo dejanje, čeprav običajno krši človekovo dostojanstvo in osebnostne pravice. Težavo dodatno otežuje dejstvo, da veliko uporabnikov ne prijavi potencialno kriminalnih vsebin. Približno četrtina se jih zaveže, da takšne vsebine prijavi operaterjem platforme.
Na splošno je treba opozoriti, da je boj proti spletnim zločinom iz sovraštva naloga družbe kot celote. Z zadnjim dnevom ukrepanja skušajo oblasti ne le reagirati, ampak tudi proaktivno ustaviti odgovorne za sovražne objave. Videti je treba, ali bodo ukrepi trajali in res kaj spremenili – a poteza kaže, da se končno nekaj naredi.