Izbruh ptičje gripe brez primere: V Nemčiji na stotine mrtvih žerjavov!

Izbruh ptičje gripe brez primere: V Nemčiji na stotine mrtvih žerjavov!

V Nemčiji množični izbruh ptičje gripe (H5N1) povzroča zaskrbljene obraze. Iz različnih krajev po državi poročajo o ogromnem številu mrtvih žerjavov, vključno z Mecklenburg-Predpomorjansko, Brandenburg in Saška-Anhalt. Ta zaskrbljujoča novica je razlog za opozorila oblasti. Tako poročajo web.de izbruha brez primere, ki prizadene tudi druge vrste ptic in je že povzročil obsežno smrt živali.

V rezervoarju Kelbra na Saškem-Anhaltu so našli okoli 500 mrtvih žerjavov. V Brandenburgu, natančneje v počivališču krajine ribnika Linum, poročajo tudi o več kot 1000 mrtvih žerjavih. Ta žalosten izid bi se lahko le še povečal, saj oblasti vsak dan poročajo o novih primerih.

Bleščeče in nevarno

Stanje je kritično. V Zahodnem Pomorjanskem so morali zaradi ptičje gripe preventivno usmrtiti skoraj 150.000 živali, vključno s skupno 93.000 kokošimi nesnicami v Rothemühlu in 55.000 v Poseritzu. Po vsej Nemčiji je trenutno več kot 400.000 živali, ki so jih morali usmrtiti zaradi virusa zeit.de poročali. Posebej prizadete so farme na severovzhodu države, kjer je bil največji izbruh na farmi za pitanje kokoši, kjer so morali uničiti 35.000 živali.

Sprožilna nevarnost je visoko patogeni virus aviarne influence A H5N1. V mnogih primerih ta virus povzroči resne bolezni pri okuženih živalih. Aktivisti za pravice živali in raziskovalci opozarjajo na možno širjenje med žerjavi v jugozahodni Nemčiji. Strokovnjaki, kot je Christian Dietzen, poudarjajo, da je večina žerjavov še vedno na severovzhodu in da bi motnje ptic lahko prispevale k širjenju virusa.

Kakšna je situacija za ljudi?

Po podatkih Inštituta Friedricha Loefflerja (FLI) trenutno ni posebnega tveganja za prebivalstvo. Vseeno pa so ljudi pozvali, naj se izogibajo stiku z mrtvimi pticami in jih prijavijo veterinarskim oblastem. Nujno je treba okrepiti tudi higienske ukrepe za rejce perutnine. Kdor predeluje perutninske izdelke, mora zagotoviti, da je meso dobro pečeno, npr br.de opombe.

Le z veseljem lahko rečemo, da prenos virusa s hrano ni mogoč, če je meso dovolj ogreto. ECDC tudi navaja, da je tveganje prenosa virusa na splošno populacijo nizko. Kljub temu ostaja zaskrbljenost, da bi se virusi lahko mešali hkrati, če je oseba okužena s H5N1 in sezonsko gripo.

Znanstveniki ne pozivajo le k boljši pripravljenosti na morebitne scenarije pandemije, ampak tudi k intenzivnejši usmeritvi v raziskave in razvoj cepiv. Mnogim je jasno: boj proti ptičji gripi zahteva hitro ukrepanje.

V tej zaskrbljujoči fazi je upati, da se bo sodelovanje med oblastmi, znanostjo in lastniki živali še okrepilo, da bi vsaj zajezili širjenje virusa.