Mrzlica lassa v središču pozornosti: srečanje strokovnjakov iz Nigerije in Nemčije!

Mrzlica lassa v središču pozornosti: srečanje strokovnjakov iz Nigerije in Nemčije!

V času, ko je zdravje v ospredju, je delavnica o preprečevanju zoonoz na Inštitutu Friedricha Loefflerja (FLI) na otoku Riems, okrožje Vorpommern-Greifswald, pritegnila pozornost zdravstvene in znanstvene javnosti. 9. julija 2025 se je zbralo 24 strokovnjakov iz Nigerije in Nemčije, da bi razpravljali o mrzlici Lassa, bolezni, ki je zelo razširjena v Nigeriji. Namen srečanja je bil razviti ukrepe za boj proti mrzlici Lassa na stičišču med živalmi, ljudmi in okoljem. To sodelovanje je združilo različne ustanove, vključno z Nigerijskim centrom za nadzor bolezni (NCDC), Nacionalnim veterinarskim raziskovalnim inštitutom (NVRI), Univerzo v Ibadanu (UI) in Inštitutom Roberta Kocha (RKI). [NDR].

Toda zakaj je to stanje tako zaskrbljujoče? Mrzlica Lassa je zoonoza, bolezen, ki se lahko prenaša z živali na ljudi. Glede na obsežno poročilo o izbruhu leta 2019 v Nigeriji odziv na nujne primere pogosto ovira šibka koordinacija. Sistem za obvladovanje incidentov (IMS), ki deluje v okviru pristopa One Health, bi lahko bistveno izboljšal odziv na takšne izbruhe. Pravzaprav je bilo leta 2019 v Nigeriji na mrzlico Lassa testiranih 5057 ljudi, od katerih je bilo pri 833 potrjenih pozitivnih primerov. To poudarja potrebo po ciljnem in strukturiranem usklajevanju med izbruhi bolezni PMC.

Eno zdravje: celostni pristop

Toda kaj je pristop One Health? Ta strategija obravnava zdravje ljudi, živali in okolja kot medsebojno odvisen sistem. Pristop je postal vse bolj pomemben od leta 2000, ko je bilo ugotovljeno, da zoonoze predstavljajo resno tveganje za zdravje. Pristop One Health spodbuja sodelovanje med disciplinami in vključuje ključna področja, kot sta varnost hrane in nadzor zoonoz. Zgodovinsko gledano je Hipokrat priznaval povezavo med okoljem in zdravjem, medtem ko je izraz zoonoza skoval Rudolf Virchow v 19. stoletju. Danes je ta pristop mednarodno prepoznan kot ključen za izboljšanje javnega zdravja in se vse bolj uporablja v praksi, na primer v kmetijstvu. Številne organizacije, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, podpirajo izvajanje te strategije za trajnostno zmanjšanje zdravstvenih tveganj CEVA.

Rezultati delavnice na otoku Riems ponazarjajo pomen intenziviranja naštetih ukrepov in spodbujanja sodelovanja. Strokovnjaki se strinjajo, da se lahko le usklajen pristop v vseh sektorjih učinkovito bori proti zoonozam, kot je mrzlica Lassa. Z dobro roko in jasnim fokusom na prenosne verige med človekom, živalmi in okoljem bi bilo mogoče v prihodnosti uspešno zajeziti širjenje tovrstnih bolezni in ozaveščati o tej problematiki.