Izginil zabojnik za stara oblačila: Kam naj gredo stara oblačila?

Izginil zabojnik za stara oblačila: Kam naj gredo stara oblačila?

V zadnjih letih se je podoba zabojnikov za rabljena oblačila v severni Nemčiji močno spremenila. V mestih jih je vedno manj, kar marsikoga pušča pred izbiro, ali jih zavreči ali predati naprej? To predstavlja poseben izziv za prebivalce Sternberga in okolice, saj so zabojniki za stara oblačila tukaj tako rekoč izginili. Ostal je le en kontejner, skrit za glavno stavbo Sternberger Wohnungsbaugesellschaft (Stewo). Ta pripada socialnemu podjetju Humana, ki v lastnih trgovinah prodaja rabljen tekstil.

Nordkurier poroča, da sta bila pred kratkim odstranjena dva dodatna zbirna zabojnika na parkiriščih Edeka in Aldi. Po besedah ​​tiskovnega predstavnika nemškega Rdečega križa (DRK) novih kontejnerjev ne bodo več postavljali. Glavni razlog so visoki stroški, ki nastanejo zaradi nepravilnega odlaganja in smetenja. Močno so se znižale tudi cene odpadnih surovin, zaradi česar je zbiranje neekonomično.

Pogled na številke

Ločeno zbiranje rabljenega tekstila bo v Nemčiji obvezno od 1. januarja 2025. V tem kontekstu bi lahko imela ključno vlogo nova okvirna direktiva EU o odpadkih, ki spodbuja recikliranje rabljenega tekstila. Približno 22 % rabljenega tekstila, zbranega v EU, se trenutno evidentira ločeno, ostalo pogosto konča v sežigalnici odpadkov ali na odlagališčih. Vsako leto več kot milijon ton starega tekstila konča v zabojnikih v Nemčiji, pri čemer jih je le 50 % še uporabnih. To kaže na potrebo po preizpraševanju in izboljšanju obstoječih sistemov prevzema nazaj.

• 50% der gesammelten Alttextilien sind noch brauchbar
• 10% davon gelangen zu Bedürftigen
• Der Rest wird oft außerhalb der EU vermarktet
• Gegenüber anderen EU-Ländern wie Lettland und Spanien sind die Sammelquoten in Deutschland vergleichsweise hoch

ZDF poudarja, da se na svetovni ravni reciklira manj kot 1 % uporabljenega tekstila. Začela se je razprava o »razširjeni proizvajalčevi odgovornosti«, v kateri bi morali proizvajalci plačati zbiranje, sortiranje in recikliranje. Organizatorji, kot je DRK, potrjujejo, da so v kolekcijo oblačil le dobro ohranjena, nosljiva oblačila, obutev, dodatki in hišni tekstil. Polomljena ali močno umazana oblačila pa sodijo v smeti.

Alternativne možnosti dostave

Če svojih starih oblačil ne želite kar tako zavreči, imate še vedno druge možnosti. V regiji Ludwigslust-Parchim se na primer večina prebivalcev drži navodil za zbiranje rabljenih oblačil, tako da so med gospodinjskimi odpadki našli le 1,84 odstotka uporabnega oblačilnega tekstila. Centri za recikliranje v Brüelu in Kobrowu ter dobrodelna trgovina DRK v Parchimu ponujajo dobre možnosti za oddajo.

Jasno je: zavedanje o trajnosti in skrbnem odlaganju starega tekstila narašča, a izzivi ostajajo – tako za zbiralce kot za reciklaže. Zanimivo je videti, kako se bo pokrajina zabojnikov za rabljena oblačila razvijala v prihodnjih letih.