Skrivnost čutov: Tako živali in stroji doživljajo svoje okolje!

Skrivnost čutov: Tako živali in stroji doživljajo svoje okolje!

Kaj se zgodi, ko se srečajo svetovi ljudi, živali in strojev? To vprašanje je v središču vznemirljive razprave o občutljivi interakciji med inteligenco in okoljem. Kot je Echoes Sciences Po poročilih so sposobnosti ljudi, živali in strojev za zaznavanje okolja in interakcijo z njim ključne za njihovo inteligenco. Toda kako je mogoče to interakcijo objektivizirati?

Koncept »okolja«, ki ga je skoval biolog Jakob von Uexküll, opisuje, kako organizmi zaznavajo in doživljajo svoj svet. Vsak tip predstavlja svoje specifično okolje, na katerega vplivajo njegovi čutilni organi in mehanizmi zaznavanja. Uexküll jasno razlikuje med okoljem – zunanjo percepcijo – in notranjim svetom, ki vključuje notranjo reprezentacijo sebe. Zelo zanimiv je tudi pomen te teorije v kognitivni filozofiji in na področjih, kot sta robotika in kibernetika, kot npr. Wikipedia poudarki.

Svet živali in ljudi

Kognitivna etologija nam daje globok vpogled v miselne procese in um nečloveških živali. Ta disciplina ne preučuje le namenov in mnenj, temveč tudi zavest živali. Za razliko od klasične etologije kognitivna etologija upošteva tudi duševna stanja in sposobnosti. Donald R. Griffin je bil eden prvih, ki je skoval ta izraz in se osredotočil na mentalne sposobnosti živali. Njegova kritika biheviorističnega pristopa odpira številne poglede na živalsko etiko in pravice živali, kot npr. Wikipedia opisuje.

Jasen primer uporabe okoljske teorije so strategije živali, kot so klopi, ki poiščejo svoje gostitelje na podlagi vonja in temperature. To kaže, kako živali aktivno oblikujejo svoje okolje in da morajo vsi deli organizma delovati skupaj v funkcionalnem krogu. Uexküllovi vtisi niso le oblikovali znanosti o živalih, ampak so sprožili tudi daljnosežne razprave v filozofiji.

Stroji in naravni sistemi

Tehnološki napredek pomeni, da se stroji vedno bolj vidijo kot del te interakcije. Inženirji si prizadevajo razviti stroje z umetnimi vmesniki, ki posnemajo sisteme v naravi. Lahko bi razvili naprave, ki bi slepim ljudem omogočile navigacijo v biatlonu z zanašanjem na naravne zaznavne sposobnosti živali. Takšna dogajanja kažejo, kako ozke so pravzaprav meje med različnimi okolji.

Zavedajmo se, kako različni, a prepleteni so ti svetovi. Občutljivost za naše okolje – pa naj gre za živalsko ali strojno – je ključnega pomena. Paziti moramo na biološke temelje in mentalno zmogljivost živih bitij. Ciljna izmenjava in kritičen razmislek o naših interakcijah lahko pomagata razviti boljše razumevanje interakcije med ljudmi, živalmi in stroji.