Evropska komisarka Roswall na obisku v Spodnji Saški: v središču pozornosti varstvo barja in ptic!

Evropska komisarka Roswall na obisku v Spodnji Saški: v središču pozornosti varstvo barja in ptic!

Komisarka EU za okolje, vodoodpornost in krožno gospodarstvo Jessika Roswall je 17. novembra 2025 obiskala regiji Spodnja Saška in Bremen. Poudarek njihovega obiska je bil na varstvu travniških ptic in barja. V rahlo deževnem vremenu je izvedela za projekt “GreenMoor II” v Bremnu Blockland in “mokri trikotnik”. Roswalla so spremljali namestnik vodje kabineta Jan Ceyssens ter evropski poslanci Lena Düpont, David McAllister in Stefan Köhler.
Med obiskom je Lena Hauschildt iz Centra za travinje Spodnja Saška/Bremen pojasnila, kako se merijo emisije pri različnih nivojih vode. Predsednik podeželskega ljudstva dr. Holger Hennies je izrazil optimizem glede pogovorov, ki so bili organizirani skupaj s kmetijskim združenjem Bremen. Čez dan so bile obravnavane različne teme, vključno z obnovljeno zavezanostjo uravnavanju gladine vode in obnovi šotišč, ki imajo ključno vlogo pri zmanjševanju toplogrednih plinov s trajnim travinjem.

Sodelovanje za ohranjanje narave

"Sodelovanje namesto regulacije" je bil moto dneva. Hennies je poudaril, da je nujno pozitivno sodelovanje med kmetijstvom, naravovarstvom in politiko. Razpravljali so tudi o težavah, ki jih povzročajo predpisi o gnojilih na "rdečih območjih", kar vodi v premajhno ponudbo rastlin. Kritičen je bil do kolektivnih kazni brez načela onesnaževalec plača. Ta dan so bili podani osrednji govori o nasvetih glede vodovarstvenih območij in stanju hranil v Spodnji Saški in Nemčiji, ki naj bi zagotovili izhodišča za izboljšanje stanja.

Potreba po zaščiti šotišč je jasno opredeljena tudi v zveznem zakonu o varstvu podnebja. Ta tla, ki predstavljajo približno 8 % kmetijskih površin v Nemčiji, so pomembni ponori ogljika in igrajo ključno vlogo v vodnem krogu. Letno nastane približno 53 milijonov ton emisij CO2, ki so posledica razgradnje izsušenih šotišč. Zvezna vlada je zato sprožila nacionalno strategijo za zaščito barja, katere cilj je zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 5 milijonov ton ekvivalenta CO2 letno do leta 2030. Poudarek je na ukrepih za ponovno navlažitev, da bi izboljšali bilanco emisij in spodbujali nedotaknjena barja kot skoraj naravne vire.

Inovativne rešitve

V prihodnost usmerjen pristop je paludikultura, pri kateri se mokra barja uporabljajo trajnostno. Sem spadajo na primer gojenje mačje repice in šotnega mahu ter reja vodnih bivolov. Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo (BMEL) financira takšne možne uporabe z zneskom okoli 80 milijonov evrov do leta 2032. Prehod na nove načine pridelave postane izziv za kmete, saj so pogosto potrebni novi stroji in prodajni kanali.

V okviru programa varstva podnebja 2030 je bila podpore deležna tudi agrofotovoltaika, ki predstavlja kombinacijo fotovoltaičnih sistemov in kmetijske rabe. Ta inovativni pristop je treba v prihodnosti spodbujati tudi na ponovno namočenih barjih. Aktualna študija Univerze v Greifswaldu bo raziskala učinke PV sistemov na barje in tako prispevala k nadaljnjemu razvoju trajnostnih praks v kmetijskem sektorju.

Na koncu lahko rečemo, da dan ni dal le pomembnega zagona za varstvo barja, temveč je izpostavil tudi nujnost sodelovanja med različnimi akterji na področju kmetijstva in ohranjanja narave. V skladu s tem so potrebni koncepti, usmerjeni v prihodnost, ki podpirajo varstvo podnebja in kmetom ponujajo možnosti.

Dodatne informacije o trenutnem razvoju varstva šotišč najdete na Podeželski ljudje, BMELH in Agriculture.de.