Kakovost zraka v Göttingenu: Osredotočite se na drobni prah in ozon!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Trenutni podatki o kakovosti zraka v Göttingenu 30. junija 2025: Meritve kažejo raven finega prahu, dušikovega dioksida in ozona.

Aktuelle Luftqualitätsdaten in Göttingen am 30.06.2025: Messungen zeigen Feinstaub-, Stickstoffdioxid- und Ozonwerte.
Trenutni podatki o kakovosti zraka v Göttingenu 30. junija 2025: Meritve kažejo raven finega prahu, dušikovega dioksida in ozona.

Kakovost zraka v Göttingenu: Osredotočite se na drobni prah in ozon!

V Göttingenu vsak dan natančno preverjajo kakovost zraka. Celovita ocena trenutnih vrednosti finega prahu (PM10), dušikovega dioksida in ozona bo opravljena na merilni postaji na Bürgerstraße danes, 30. junija 2025. Ambiciozne meje za PM10 so 50 mikrogramov na kubični meter zraka, pri čemer je dovoljeno preseganje omejeno na največ 35 dni na leto. Glede na Göttinger Tageblatt »slabo«, »zmerno«, »dobro« in »zelo dobro« – pri čemer so upoštevane vrednosti za dušikov dioksid, trdne delce in ozon.

Zanimanje za te podatke ni opazno le na lokalni, temveč tudi na državni ravni. V Nemčiji je zvezna vlada previdna pri trenutnih zahtevah in standardih: leta 2023 je Zvezna agencija za okolje objavila nove podatke o kakovosti zraka, ki kažejo, da je onesnaženje zraka s finim prahom in dušikovim dioksidom, ki škoduje zdravju, zelo razširjeno. Skoraj 99 odstotkov vseh merilnih postaj presega priporočila WHO za fini prah, ki znaša 5 mikrogramov na kubični meter. Ta trend je še posebej jasen v mestih, kot sta München in Essen, kjer so mejne vrednosti v tej državi dobesedno preplavljene Deutsche Umwelthilfe poroča.

Zdravstveni učinki in trendi

Posledice onesnaženega zraka za zdravje so ogromne. Priporočila Zvezne agencije za okolje so jasna: če so vrednosti »zelo slabe«, naj se občutljivi ljudje izogibajo telesnim naporom na prostem; Če so vrednosti "slabe", se je treba izogibati tudi napornim dejavnostim. To je namenjeno zmanjšanju tveganja akutnih zdravstvenih težav. Osnova za ta zdravstvena tveganja je nenazadnje v splošnem onesnaženju s trdnimi delci, ki se je zmanjšalo od devetdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ostaja stalno visoko v številnih metropolitanskih območjih Umweltbundesamt.

Letne povprečne vrednosti za PM10 so se od leta 2000 znižale in so zdaj med 15 in 20 µg/m³. Kljub temu ostaja onesnaženje s finim prahom v Nemčiji pereč problem. Zakonski predpisi določajo, da povprečna dnevna vrednost 50 µg/m³ ne sme biti presežena več kot 35 dni v letu, vendar je v resnici pogosto presežena, zlasti v urbanih območjih.

Fini prah in njegovi viri

Vzroki za to onesnaženost zraka so različni. Promet, industrija in ogrevalni sistemi so glavni človeški viri finega prahu. Zvezna agencija za okolje tudi poroča, da lahko sekundarni fini prah proizvajajo tudi plinasta onesnaževala, kot sta amoniak ali žveplov dioksid. V tem kontekstu predvsem ognjemeti na silvestrovo povzročajo precejšnje emisije finega prahu, okoli 2050 ton letno. Od tega se jih je samo na silvestrovo zgodilo 1500 ton. Čeprav je to razmeroma nizko v primerjavi s povprečno letno onesnaženostjo, ta onesnaževala zraka še vedno povzročajo začasno poslabšanje kakovosti zraka v številnih mestih [Göttinger Tageblatt].

Skratka, vprašanje kakovosti zraka ostaja osrednji izziv za naše zdravje, pa ne samo v Göttingenu. Čeprav so vrednosti na podeželju pogosto nižje, moramo vsi skupaj sodelovati pri rešitvah za trajnostno izboljšanje kakovosti zraka.